Papež v Ostiji: Gospod, katera vrata hočeš, da ti tu odpremo?

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Večkrat se ponovi glagol »pripraviti«. Učenci so naprimer vprašali: »Kam hočeš, da gremo in ti pripravimo, da boš jedel velikonočno jagnje?« (Mr 14,12). Jezus jih je z natančnimi navodili poslal pripraviti in onadva sta našla »veliko sobo, pogrnjeno in že pripravljeno« (v. 15). Učenca sta šla pripravit, a Gospod je že pripravil.

Jezus vnaprej pripravi, a zahteva od svojih sodelovanje

Nekaj podobnega se je zgodilo po vstajenju, ko se je Jezus tretjič prikazal učencem: medtem ko so lovili ribe, jih je čakal na obali, kjer sta že bila za njih pripravljena riba in kruh. Istočasno pa je od svojih zahteval, naj prinesejo nekaj rib, ki so jih pravkar ujeli, za katere je On sam dal navodila, kako jih ujeti (prim. Jn 21,6.9-10). Tudi tukaj je Jezus že v naprej pripravil in zahteval od svojih sodelovanje. In še, malo pred veliko nočjo, je Jezus rekel svojim učencem: »Grem vam prostor pripravit…, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz.« Jezus je tisti, ki pripravi in isti Jezus z močnimi pozivi ter prilikami pred svojo veliko nočjo zahteva od nas, da se pripravimo, da smo pripravljeni (prim. Mt 24,44; Lk 12,40).

Prostor in hrana

Skratka Jezus pripravi za nas in tudi zahteva od nas, da pripravimo. Kaj pripravlja za nas? Prostor in hrano. Prostor, ki je veliko bolj vreden kot »velika pripravljena soba« iz evangelija. To je tukaj doli naša prostorna in obsežna hiša, Cerkev, kjer je in mora biti prostor za vse. Je pa tudi pripravljen prostor tam zgoraj, v raju, kjer bomo za vedno skupaj z Njim in drug z drugim. Poleg prostora pa nam pripravlja hrano, Kruh, ki je On sam: »Vzemite, to je moje telo« (Mr 14,22). Ta dva darova, prostor in hrana, sta to, kar potrebujemo za življenje. Sta dokončna hrana in prebivališče. Oboje nam je dano v evharistiji.

Evharistija je poroštvo večnega življenja

Jezus nam torej tu spodaj pripravlja prostor, saj je evharistija utripajoče srce Cerkve, ki poraja in prenavlja, zbira in daje moč. Evharistija pa nam pripravlja tudi prostor tam zgoraj, v večnosti, saj je Kruh iz nebes. Prihaja od tam in je edina materija na tem svetu, ki resnično ve o večnosti. Je kruh prihodnosti, ki nam že sedaj daje okušati nad vsakimi pričakovanji neskončno večjo prihodnost. Je kruh, ki poteši naša največja pričakovanja ter hrani naše najlepše sanje. Je Beseda, poroštvo večnega življenja, ni samo obljuba, temveč poroštvo, torej vnaprejšnja konkretnost tega, kar nam bo podarjeno. Evharistija je rezervacija nebes, je Jezus, popotnica na naši poti proti tistemu blaženemu življenju, ki se ne bo nikoli končalo.

Prosimo za milost lakote po Bogu

V posvečeni Hostiji pa nam Jezus poleg prostora pripravlja tudi jed, hrano. V življenju imamo nenehno potrebo po hranjenju, pa ne samo s hrano, temveč tudi s projekti in s čustvi, željami in upanji. Imamo lakoto po biti ljubljeni. Toda najbolj zaželene čestitke, najlepši darovi in najnaprednejše tehnologije ne zadostujejo, nikoli nas povsem ne nasitijo. Evharistija je preprosta hrana, kakor je kruh, a je edina, ki nasiti, saj ni večje ljubezni. Tu v resnici srečamo Jezusa, podelimo z njim njegovo življenje, čutimo njegovo ljubezen; tu lahko okušaš, da sta njegova smrt in vstajenje zate. In ko častiš Jezusa v evharistiji, od Njega prejmeš Svetega Duha, najdeš mir in veselje. Dragi bratje in sestre, izberimo to hrano življenja, postavimo sveto mašo na prvo mesto, ponovno odkrijmo po naših skupnostih češčenje. Prosimo za milost lakote po Bogu, nikoli potešeni, da prejmemo to, kar on pripravlja za nas.

Živeti, ne več zase, temveč drug za drugega

Toda, kakor je takrat od učencev, tako tudi od nas zahteva pripravo. Kakor učenci, ga tudi mi vprašajmo: »Kam hočeš, da gremo in ti pripravimo?« Kje: Jezus nima raje posebnih in izključujočih krajev. Išče namreč kraje, ki jih še ni dosegla ljubezen, se jih ni dotaknilo upanje. V te neudobne kraje želi iti in zahteva od nas, da mu jih pripravimo. Kolikim osebam manjka dostojen prostor za življenje in jed za hrano! Vsi poznamo osamljene osebe, trpeče, pomoči potrebne. Oni so zapuščeni tabernaklji. Mi, ki prejemamo od Jezusa hrano in prenočišče, smo tukaj, da pripravimo prostor in hrano za te najslabotnejše brate. On, ki je za nas postal razlomljen kruh, zahteva od nas, da se podarimo za druge in ne živimo več za nas same, temveč drug za drugega. Tako bomo živeli evharistično in razlivali na svet ljubezen, ki jo zajemamo iz Gospodovega mesa. Evharistija se torej prevede v življenje s prehodom od jaz na ti.

Gospod, katera vrata hočeš, da ti tu odpremo?

Učenca, še pravi evangelij, sta pripravila potem, ko sta »vstopila v mesto« (v. 16). Gospod nas tudi danes kliče, da pripravimo njegov prihod tako, da ne ostanemo zunaj, oddaljeni, ampak vstopimo v naša mesta. Tudi v to mesto, katere ime »Ostia« nam prikliče ravno vstop, vrata. Gospod, katera vrata hočeš, da ti tu odpremo? Katera rešetkasta vrata nas kličeš, da na stežaj odpremo, katere zaprtosti moramo prerasti? Jezus želi, da se podere zidove ravnodušnosti in molka, odstranimo ograje nasilja in nadvlade, odpremo poti pravičnosti, dostojanstva in zakonitosti. Obsežna obala tega mesta kliče po lepoti, odpreti se in na globoko odriniti v življenju. Da pa bi lahko to storili, je potrebno odvezati tiste vozle, ki nas vežejo na privez strahu in zatiranja. Evharistija nas vabi pustiti se ponesti Jezusovemu valu in ne ostati obteženi na plaži, v pričakovanju, da bo kaj prišlo, temveč se dvigniti svobodni, pogumni in povezani.

Jezus hoče prebivati med nami

Učenci so, zaključi evangelij, »ko so odpeli hvalnico, odšli ven« (v. 26). Na koncu maše bomo tudi mi v izhodu. Hodili bomo z Jezusom, ki bo hodil po ulicah tega mesta. On hoče prebivati med vami. Hoče obiskati razmere, vstopiti v hiše, ponuditi svoje osvobajajoče usmiljenje, blagoslavljati, tolažiti. Če ste šli skozi težke razmere, vam hoče biti Gospod blizu. Odprimo mu vrata in mu recimo:

Pridi Gospod in nas obišči.
Sprejemamo te v svoja srca,
v naše družine, v naše mesto.
Hvala ti, ker nam pripravljaš hrano življenja
in prostor v svojem Kraljestvu.
Napravi nas za dejavne pripravljavce,
vesele prinašalce Tebe, ki si pot,
ki prinašajo bratstvo, pravičnost in mir
na naše ulice. Amen.