Papež irskim oblastem: Družina je lepilo za družbo

Andreja Červek – Vatikan

Na dublinskem letališču je papež pristal ob 11.30 (10.30 po krajevnem času) in se najprej odpravil v predsedniško palačo, kjer se je srečal z irskim predsednikom Michaelom D. Higginsom. Sledilo je srečanje s predstavniki oblasti in civilne družbe ter z diplomatskim zborom. V govoru je najprej izpostavil družino in dejal, da je povod njegovega obiska udeležba na svetovnem srečanju družin, ki letos poteka v Dublinu.

Družina je lepilo za družbo

»Cerkev je dejansko družina družin in čuti potrebo, da podpre družine v njihovem prizadevanju, da bi zvesto in radostno odgovorile na poklicanost, ki jim jo je dal Bog v družbi,« je dejal papež Frančišek v svojem prvem govoru na irskih tleh. »Za družine je to srečanje priložnost, da ne samo potrdijo svoje prizadevanje za ljubečo zvestobo, vzajemno pomoč in sveto spoštovanje do božjega daru življenja v vseh njegovih oblikah, ampak tudi za pričevanje o edinstveni vlogi, ki jo družina opravlja pri vzgajanju svojih članov in v razvoju zdravega in cvetočega družbenega tkiva.«

Svetovno srečanje družin je opisal kot preroško pričevanje o bogati dediščini etičnih in duhovnih vrednot, ki jo naj vsaka generacija varuje in ščiti. »Niso potrebni preroki, da bi se zavedali težav, s katerimi se družine spoprijemajo v današnji družbi, ki se naglo razvija, ali da bi postali zaskrbljeni zaradi posledic, ki jih propad zakona in družinskega življenja neobhodno prinašajo na vseh ravneh za prihodnost naših skupnosti. Družina je lepilo za družbo. Njena blaginja ne more biti nekaj samoumevnega, ampak jo je treba spodbujati in varovati z vsemi primernimi sredstvi.« V družini je namreč vsak med nami naredil prve korake v življenje. Tu smo se naučili živeti v harmoniji, kontrolirati svoje egoistične instinkte, pobotati različnosti in predvsem razločevati in iskati tiste vrednote, ki življenju dajejo pristen pomen in polnost.

Smo družina narodov

Če govorimo o celotnem svetu kot o eni sami družini, je to zato, ker upravičeno priznavamo vezi naše skupne človeškosti in slutimo poziv k edinosti in solidarnosti, predvsem do najslabotnejših bratov in sester, je nadaljeval papež. »Pa vendar,« je dodal »smo se prepogosto čutili nemočne pred vztrajanjem zla zaradi rasnega in etničnega sovraštva, nerazrešljivih konfliktov in nasilja, preziranja človeškega dostojanstva in temeljnih človekovih pravic ter naraščajoče razlike med bogatimi in revnimi. Kako zelo je potrebno, da v vsakem okolju političnega in družbenega življenja obnovimo čut, da smo dejanska družina narodov! In da nikoli ne izgubimo upanja in poguma pri ohranjanju moralnega imperativa, da smo delavci za mir in spravo ter varuhi drug drugega.«

Sporazum velikega petka

Frančišek je pri tem spregovoril o konfliktnih razmerah na Irskem: »Na Irskem ima ta izziv prav poseben odmev, če upoštevamo dolg konflikt, ki je ločil brate in sestre ene same družine. Pred dvajsetimi leti je mednarodna skupnost pozorno sledila dogodkom v Severni Irski, ki so privedli do podpisa 'sporazuma velikega petka'. Irska vlada je skupaj s političnimi, verskimi in civilnimi voditelji Severne Irske in britanske vlade ter s podporo drugih svetovnih voditeljev dala življenje dinamičnemu kontekstu, naravnanemu na mirno poravnavo konflikta, ki je povzročil ogromno trpljenja na obeh straneh. Lahko se zahvalimo za dve desetletji miru, ki sta sledili temu zgodovinskemu sporazumu, medtem ko izražamo trdno upanje, da bo proces miru premagal preostale ovire in spodbudil nastanek prihodnosti sloge, sprave in medsebojnega zaupanja.«

Duhovni temelj pomemben za ideal o družini narodov

Kot je izpostavil papež, nas evangelij spominja, da je resnični mir Božji dar. Izvira iz ozdravljenih in spravljenih src ter se tako razprostira po vsem svetu. A z naše strani terja tudi stalno spreobrnjenje, ki je vir tistih duhovnih virov, ki so potrebni za izgradnjo družbe, ki je solidarna, pravična in služi skupnemu dobremu. »Brez tega duhovnega temelja je ideal o globalni družini narodov v nevarnosti, da ne postane nič drugega kot prazen skupen kraj. Ali lahko rečemo, da cilj o oblikovanju ekonomske blaginje sam po sebi vodi v pravičnejši in bolj nepristranski družbeni red? Ali nas ni rast materialistične kulture odmetavanja naredila vedno bolj brezbrižnih do revnih in do najbolj nezaščitenih članov človeške družine, vključno z nerojenimi, prikrajšanimi do same pravice do življenja? Modra izziv, ki v tem času najbolj vznemirja naše vesti, je intenzivna migracijska kriza, ki ne namerava izginiti in katere rešitev terja modrost, celovitost pogledov in humanitarno skrb, ki gre precej onkraj kratkoročnih političnih odločitev.«

Papež o škandalu zlorab

Papež je v nadaljevanju spregovoril o zlorabi mladoletnih oseb: »Dobro se zavedam položaja naših najranljivejših bratov in sester – mislim predvsem na ženske, ki so v preteklosti trpele zaradi še posebej težkih situacij. Ko pogledamo stvarnost najranljivejših, ne morem, da ne bi prepoznal velikega škandala, ki so ga na Irskem povzročile zlorabe mladoletnikov s strani članov Cerkve, ki so bili zadolženi, da jih ščitijo in vzgajajo. Neuspeh cerkvenih oblasti – škofov, redovnih predstojnikov, duhovnikov in ostalih – pri ustreznem pristopanju k tem odvratnim zločinom, je upravičeno povzročil ogorčenost in ostaja razlog trpljenja in sramu za katoliško skupnost. Jaz sam čutim isto.«

Spomnil je na papeža Benedikta XVI, ki »ni skoparil z besedami, ko je priznal resnost situacije in zahteval, naj se sprejmejo ukrepi, ki so zares evangeljski, pravični in učinkoviti v pristopanju k temu izdajstvu zaupanja. Njegov iskren in odločen poseg ostaja spodbuda za prizadevanje cerkvenih oblati, da popravijo pretekle napake in sprejmejo ostra pravila, ki bodo zagotovila, da se te napake ne bodo več zgodile.«

»Vsak otrok je namreč dragoceni Božji dar, ki ga je treba varovati, spodbujati, da razvije svoje darove, in voditi k duhovni zrelosti in človeški polnosti. Cerkev na Irskem je tako v preteklosti kot sedanjosti imela vlogo pri pospeševanju dobrega za otroke, česar se ne more zanemariti. Moja želja je, da bi resnost škandalov zlorab, ki so pokazali na pomanjkljivosti mnogih, prispevala k poudarku na pomembnosti zaščite mladoletnikov in ranljivih odraslih s strani celotne družbe. V tem smislu se vsi zavedamo, da je nujno potrebno ponuditi mladim modro obnašanje in zdrave vrednote za njihovo pot rasti.«

Krščansko sporočilo je del irske zgodovine

Papež Frančišek je ob koncu govora še spomnil, da je pred devetdesetimi leti Sveti sedež bil med prvimi mednarodnimi institucijami, ki so priznale svobodno državo Irsko. Ta iniciativa je zaznamovala veliko let v harmoniji in dinamičnem sodelovanja, z enim samim oblakom na obzorju. Nedavno je veliko truda in dobre volje na obeh straneh prispevalo k obetajoči ponovni vzpostavitvi takratnih prijateljskih odnosov v medsebojno korist vseh.

Niti te zgodovine vodijo več kot tisoč petsto let v preteklost, ko je krščansko sporočilo, o katerem sta pridigala Paladij in Patrik, našlo bivališče na Irskem in postalo sestavni del življenja in irske kultura. Mnogi svetniki in učenjaki so začutili navdih in zapustili te obale, da bi novo vero ponesli na druga območja. Tudi danes so imena Kolumba, Kolomban, Brigita, Gal, Killian, Brendan  in mnogi drugi cenjeni v Evropi in tudi drugod. Na tem otoku meništva, izviru civilizacije in umetniške ustvarjalnosti, je bila napisana čudovita stran v zgodovini Irske in sveta.

»Kakor v preteklosti si tudi danes moški in ženske, ki živijo v tej deželi, prizadevajo obogatiti življenje naroda z modrostjo, rojeno iz vere. Tudi v najtemačnejših urah Irske, so v veri našli izvir tistega poguma in tiste zavzetosti, ki sta nenadomestljiva za oblikovanje prihodnosti svobode in dostojanstva, pravičnosti in solidarnosti. Krščansko sporočilo je bilo sestavni del te izkušnje in je dalo obliko jeziku, misli in kulturi ljudem tega otoka,« je dejal sveti oče. Sklenil je z besedami: »Molim, da Irska, medtem ko posluša polifonijo sodobne politično družbene razprave, ne bi pozabila donečih melodij krščanskega sporočila, ki jo je podpiralo v preteklosti in lahko to počne tudi v prihodnosti.«