Papež Mladinskemu turističnemu centru: Biti katoličani - biti odprti za svet in srečanja

Andreja Červek – Vatikan

Pred sedemdesetimi leti se je skupini mladih iz gibanja Katoliška akcija, ki so bili z vlakom na poti v Ženevo, utrnila ideja, da bi ustanovili Mladinski turistični center. Čutili so pravi navdih in tako je po slabih dveh mesecih pod vodstvom don Carla Carretta zaživelo združenje, v okviru katerega so si preko rekreativnih in kulturnih dejavnosti prizadevali spodbujati družbene vezi, ki slonijo na sodelovanju in celostnem pogledu na človeško osebo ter težijo k pozitivnemu spreminjanju družbenega okolja.

Celostni pogled na osebo

Papež se je zaustavil pri »celostnem pogledu na osebo« ter pojasnil, da s tem pojmom ne govorimo o neki teoriji, ampak o načinu življenja in delovanja: »Takega pogleda vsekakor ne najdemo v nekem priročniku, ampak predvsem v osebah, ki živijo na naslednji način: z očmi, ki so odprte za svet, z dlanmi, ki držijo druge dlani, s srcem, ki je občutljivo za slabotnosti bratov.« Po papeževih besedah bi lahko tudi rekli, da »celostnost« ne namiguje na popolnost, ampak na nepopolnost. Ne izpostavlja dovršenosti, ampak prej svojo nedovršenost in potrebo po gledanju okoli sebe, da bi se tako temeljiteje razumela. Ne usmerja k neki nedejavnosti, ki je ponosna nase, ampak k ponižnemu iskanju vedno novega znanja, stika z ljudmi, s kulturami in s problematikami našega časa.

Turizem, ki spoštuje

S tem ciljem, Mladinski turistični center tudi promovira turizem, je nadaljeval sveti oče: »Turizem, ki ne sloni na pravilih potrošnje ali na kopičenju doživetij, ampak ki je zmožen spodbujati srečanja med osebami in teritorijem ter prispevati k večjemu medsebojnemu poznavanju in spoštovanju. Če obiščem neko mesto, je pomembno, da ne poznam samo znamenitosti, ampak da se zavedam zgodovine, ki jo nosi s sabo, kako živijo njegovi prebivalci, s katerimi izzivi se spoprijemajo. Če se povzpnem na neko goro, jo moram spoštovati, medtem ko občudujem lepoto in varujem okolje ter s tem preko znanja, priznanja in vrednotenja ustvarjam vez z naravo.«

Počasni turizem

Mladinski turistični center je ta način potovanja poimenoval »počasni turizem« in ga postavil nasproti množičnemu turizmu, saj promovira »kvaliteto in izkušnjo, solidarnost in trajnost«. Maskota takšnega pozornega in konstruktivnega turizma je želva, ki nas s svojo mirno odločnostjo uči, da počasnost, če ni rezultat lenobe, prispeva k pozornosti do krajev in oseb,  zvestobi do zemlje in predanosti do nje. »Ravno praksa počasnega turizma, ki sloni na kulturni in okolijski animaciji in vzgoji, vam pomaga, da na drugačen in bolj zaveden način živite vsak trenutek vsakodnevnega življenja, tudi pri delu in večjem trudu. Želim vam,« je zbranim dejal papež Frančišek, »da ohranjate prostranost svojih obzorij, da živite z budno počasnostjo kakor želva in da oživljate prosti čas z veseljem in zastonjskostjo.«

Tovariši na potovanju

V nadaljevanju govora je papež opozoril še na mnoge mlade, ki žal zgolj životarijo, namesto da bi živeli. Ko govorimo o entuziazmu mladostniške dobe, je treba tudi povedati, da se mnogi mladi žal čutijo razočarani in nemotivirani, namesto da bi bili željni ustvarjati prihodnost. »Morda si zaradi pesimizma, ki jih obdaja, ne upajo poleteti visoko, temveč se zadovoljijo s preživetjem in životarjenjem. Ko nek mlad človek životari in ne živi, je že v pokoju. Ravno v luči vaše duhovnosti, ki je v središču Mladinskega turističnega centra, lahko mnogim sovrstnikom postanete tovariši na potovanju. Lahko jim pomagate, da se razcveti navdušenje, če ga več ne zaznavajo, ker je zakopano pod ruševinami skeptičnosti ali pod debelo plastjo prahu slabih zgledov. Skupno preživljanje prostega časa kot kvalitetnega časa, lahko postane pravi ključ za odpiranje vrat srca mnogih mladih, medtem ko se ustvarjajo prijateljske vezi, ki širijo pristne vrednote in samo vero,« je dejal papež.

Biti katoličan – biti odprt za svet

Članom Mladinskega turističnega centra je sveti oče zaželel, naj jih njihov glavni namen, to je družbena promocija, spodbuja pri njihovem delovanju in vedno bolj velikodušnem prizadevanju. Frančišek je dodal: »Cerkev vas gleda s priznanjem in upanjem ter vas vabi, da vedno ponosno izpovedujete svojo katoliškost. Biti katoličani ne pomeni biti zaprti znotraj ograje, ampak biti odprti za svet, željni srečanj, saj ste namenjeni živeti v skladu z vsem in za dobro vseh.« Sveti oče je sklenil z mislijo, da praznovanje 70-letnice združenja pomeni praznovanje poklicanosti in torej »prepoznati poslanstvo v okviru Cerkve in človeške družine«. »Ohranjajte dediščino duhovnosti in zgled svojega ustanovitelja [don Carla Carretta]. Vse živite v molitvi in torej v čudenju in zahvaljevanju,« je še dejal papež Frančišek.