Papež Frančišek novinarjem: Mistika spoštovanja proti kulturi žaljenja
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
Bigana Zherevska, MRT: »Kakšen je vaš vtis po teh dneh in dveh obiskanih državah? Česar se spominja?
Papež: »To sta dva povsem drugačna naroda. Bolgarija je narod z več stoletnim izročilom. Makedonija ima tudi več stoletno izročilo, vendar ne kot država temveč kot ljudstvo. Za nas kristjane je Makedonija simbol vstopa krščanstva na Zahod. Krščanstvo je preko vas vstopilo na Zahod, saj je neki Makedonec poklical Pavla, ki je hotel iti v Azijo. Makedonsko ljudstvo ne zapravlja priložnosti, da nas spomni, kako je krščanstvo vstopilo skozi vaša vrata, saj je Pavla poklical neki Makedonec. Bolgarija se je morala kot narod zelo bojevati. Leta 1877 je umrlo 200 tisoč ruskih vojakov, da so lahko ponovno pridobili neodvisnost iz rok Otomanov. Toliko bojev za neodvisnost, toliko krvi, toliko mistike za utrjevanje identitete. V obeh državah so tako krščanske pravoslavne in katoliške skupnosti kot tudi muslimanske. Odstotek pravoslavne skupnosti je zelo velik v obeh državah. Muslimanska je manjša. Katoliška pa je minimalna. V Bolgariji je malo večja kot v Makedoniji. Kar sem videl pri obeh narodih pa je, da so dobri odnosi med različnimi veroizpovedmi. V Bolgariji smo to videli z molitvijo za mir. Za Bolgare je to normalno. Vsak ima pravico izraziti svojo vero in ima pravico biti v tem spoštovan. To se me je namreč dotaknilo. Pogovor s patriarhom Neofitom me je zelo spodbudil. On je Božji mož. V Makedoniji pa se me je dotaknil predsednikov stavek: »Tukaj ni verske tolerance, tukaj je spoštovanje.« Spoštujejo se. In to danes v tem svetu, v katerem manjka spoštovanje človekovih pravic, spoštovanje otrok, ostarelih. To, da je mistika neke države spoštovanje, mi je zelo všeč.«
Silvije Tomašević, Večernji list: »V narodni pravoslavni Cerkvi med njimi ni vedno soglasja, saj niso naprimer priznali makedonske Cerkve. Ko pa gre za kritiko katoliške Cerkve vedno soglašajo, saj naprimer ne želijo za svetega blaženega kardinala Stepinca. Lahko kaj rečete o procesu kanonizacije?«
Papež: »V glavnem so odnosi dobri in je tudi dobra volja. Lahko iskreno rečem, da sem med patriarhi srečal Božje može. Neofit je Božji mož. Nadalje Elija II. Jaz ga nosim v svojem srcu, dajem neko prednost gruzijskemu patriarhu, saj je Božji mož, ki mi toliko dobrega stori. Bartolomej je Božji mož, Kiril je Božji mož… Vi boste lahko rekli, ta ima to napako, ta je preveč političen… Vsi imamo napake, tudi jaz jih imam. Vsi so Božji možje. Potem so zgodovinske stvari naših Cerkva, nekatere so stare. Danes mi je predsednik (Ivanov) pripovedoval, da se je vzhodni razkol začel v Makedoniji. In sedaj pride papež, da ponovno »zašije razkol«? Ne vem. Bratje smo, ne moremo častiti Svete Trojice, ne da se držimo za roke kot bratje. Glede Stepinčeve kanonizacije. On je bil kreposten mož in zaradi tega ga je Cerkev razglasila za blaženega. Toda v določenem trenutku procesa so bile točke, ki niso še bile razjasnjene. In jaz, ki moram podpisati kanonizacijo, potem ko sem molil, razmišljal in prosil za nasvet, sem videl, da moram zaprositi za pomoč srbskega patriarha Ireneja in on mi je dal pomoč. Skupaj smo ustanovili zgodovinsko komisijo. Tako njemu kot meni pa je edina stvar to, da ne pogrešiva. Zanima naju le resnica. Sedaj proučujejo še druge točke, da bo resnica res razjasnjena. Ne bojim se resnice. Bojim se samo Božje sodbe.
….
