Papež: Družbena pravičnost in ekologija sta med seboj povezani

Andreja Červek – Vatikan

Skupnosti Laudato si' so skupine in združenja, ki si prizadevajo širiti sporočilo papeževe okrožnice o skrbi za skupen dom Laudato si'. Nastale so na pobudo Cerkve v Rietiju, danes pa so navzoče v različnih krajih po Italiji. Forum letos poteka v kraju Amatrice, na območju, ki ga je avgusta leta 2016 prizadel močan potres in terjal številna življenja.

Da srečanje poteka ravno tukaj je po papeževih besedah »znamenje upanja«: »Ne le da je znamenje bližine mnogim bratom in sestram, ki živijo med spominom na strašno tragedijo in počasno obnovo, ampak izraža tudi močan in jasen odmev, da revni plačujejo najvišjo ceno okoljskega pustošenja. Rane, zadane okolju, so neizprosne rane, zadane najbolj nezaščitenemu človeštvu,« zapiše papež Frančišek v sporočilu in spomni na besede iz okrožnice Laudato si': »Brez novega človeka ne bo novega odnosa z naravo. Brez ustrezne antropologije ni ekologije.«

Družbena pravičnost in ekologija

Medtem ko so Skupnosti Laudato si' na svojem prvem forumu lansko leto obravnavale vprašanje plastike, ki duši naš planet, pa letos premišljujejo o resni situaciji, v kateri se nahaja Amazonija in tamkajšnja ljudstva. Tako so se navezali na temo prihajajoče škofovske sinode, ki bo potekala oktobra letos za panamazonsko območje.

Papež zapiše, da je situacija v Amazoniji »žalostna paradigma tega, kar se dogaja na različnih koncih planeta: slepe in uničujoče miselnosti, ki ima raje profit kot pa pravičnost; v ospredje postavlja roparsko držo, ki jo človek ima do narave.« Poudari povezanost med pravičnostjo in ekologijo: »Lepo prosim, ne pozabite, da sta družbena pravičnost in ekologija med seboj globoko povezani. Kar se dogaja v Amazoniji, bo imelo posledice na ravni planeta. In že je oslabelo na tisoče moških in žensk, ki se jih je oropalo njihovega ozemlja in so postali tujci na svoji zemlji, osiromašilo se je njihovo kulturo in tradicije, zlomilo tisočletno ravnovesje, ki je ljudstva vezalo na njihovo zemljo. Človek ne more ostati brezbrižen gledalec pred tem pokolom, še manj pa lahko Cerkev ostane tiho: krik revnih mora odmevati na njenih ustih, kakor je to izpostavil že sv. Pavel VI. v svoji okrožnici Populorum progressio.«

Novi življenjski slog

Skupnosti Laudato si' si ne prizadevajo samo širiti nauka istoimenske okrožnice, ampak tudi podpirati nov življenjski slog. Papež Frančišek zato udeležencem foruma ponudi tri besede: doksologija, evharistija in askeza.

Doksologija

Pred dobrim, ki je v stvarstvu, in predvsem pred dobrim človeka, ki je vrh stvarstva, a prav tako njegov varuh, je nujno zavzeti držo slavljenja. Pred toliko lepote, z obnovljenim čudenjem, z otroškimi očmi, moramo biti zmožni spoštovanja lepote, s katero smo obkroženi in s katero je povezan tudi človek. Hvalnica je sad kontemplacije, kontemplacija in hvalnica pa vodita v spoštovanje, spoštovanje postane skoraj čaščenje pred dobrinami stvarstva in njegovega Stvarnika.

Evharistija

Evharistična drža pred svetom in njegovimi prebivalci zna razumeti stanje daru, ki ga vsako živo bitje nosi v sebi. Vsaka stvar nam je izročena zastonj, ne da bi bila zaplenjena in požrta, ampak da bi enkrat postala dar za medsebojno razdelitev, dar za podaritev, da bi veselje bilo za vse in bi ravno zato bilo še večje.

Askeza

Vsaka oblika spoštovanja se rodi iz asketske drže, torej iz sposobnosti, da se znamo nečemu odpovedati za večje dobro, za dobro drugih. Askeza nam pomaga, da spremenimo roparsko držo, ki je vedno na preži, in prevzamemo obliko delitve, ekološkega odnosa, spoštljivega in prijaznega.

Papež ob koncu sporočila izrazi željo, da bi Skupnosti Laudato si' lahko bile klice za  prenovljen način, kako živimo na tem svetu, da bi mu dali prihodnost, varovali lepoto in celovitost vsakega živega bitja v večjo Božjo slavo.