Papež japonskim oblastem: Dialog je edino orožje, ki je vredno človeka

Andreja Červek – Vatikan

»Prijateljski odnosi med Svetim sedežem in Japonsko so starodavni, ukoreninjeni v spoštovanju in občudovanju, ki so ju prvi misijonarji imeli do te dežele,« je dejal papež Frančišek japonskim političnim oblastem, pri čemer je spomnil na besede jezuita Aleksandra Valignana, ki je leta 179 zapisal: »Kdorkoli želi videti to, kar je naš Gospod dal človeku, je dovolj, da pride to pogledat v Japonsko.« Zgodovinsko gledano je bilo veliko stikov, kulturnih in diplomatskih misijonov, ki so gojili ta odnos in prispevali k preseganju trenutkov večje napetosti in težav. Ti stiki so se strukturirali na institucionalni ravni v korist obeh strani.

Zaščititi vsako življenje

»Prišel sem, da bi japonske katoličane potrdil v veri, v njihovem karitativnem zavzemanju za ljudi v stiski in za služenje državi, kjer se čutijo ponosni državljani. Japonska je kot narod posebej občutljiva za trpljenje oseb v stiski.« Papež se je navezal na geslo obiska Zaščititi vsako življenje, kar pomeni priznati njegovo neodtujljivo dostojanstvo in pokazati in podporo bratom in sestram v kakršnikoli stiski. Zelo ganljiva izkušnja v tem smislu je za papeža bilo slišati zgodbe oseb, ki jih je prizadela trojna katastrofa. Kot je dejal, so ga težave, ki so jih preživeli, ganile.

K jedrskemu vprašanju pristopiti na multilateralni ravni

Papež je izpostavil Hirošimo in Nagasaki ter nakazal smer reševanja jedrskega vprašanja: »Kakor moji predhodniki, želim prositi Boga in povabiti vse osebe dobre volje, naj še naprej pospešujejo in podpirajo potrebna opozorila, da se v zgodovini človeštva ne bo nikoli ponovilo uničenje, ki sta ga povzročili atomski bombi v Hirošimi in Nagasakiju. Zgodovina nas uči, da konflikti med narodi, tudi največji, lahko najdejo veljavne rešitve samo preko dialoga, ki je edino orožje, vredno človeka in zmožno zagotoviti trajen mir. Prepričan sem, da je treba pristopiti k jedrskemu vprašanju na multilateralni ravni, pri tem pa pospeševati politični in institucionalni proces, ki je zmožen ustvariti konsenz in širše mednarodno delovanje.«

Kultura srečanja in dialoga

»Kultura srečanja in dialoga – zaznamovana z modrostjo, vizijo in prostranim obzorjem – je bistvena za izgradnjo pravičnejšega in bratskega sveta. Japonska je priznala pomembnost spodbujanja osebnih kontaktov v sektorjih izobraževanja, kulture, športa in turizma, saj ve, da ti lahko opazno prispevajo k harmoniji, pravičnosti, solidarnosti in spravi, ki so cement za izgradnjo miru,« je izpostavil, ter kot jasen primer tega navedel olimpijskega duha, ki športnike z vsega sveta povezuje v tekmovanje, ki ne sloni izključno na rivalstvu, ampak na doseganju odličnosti. »Prepričan sem, da bodo olimpijske in paraolimpijske igre, ki bodo prihodnje leto potekale na Japonskem, spodbuda za rast duha solidarnosti, ki presega državne in regionalne meje in se zavzema za dobro celotne naše človeške družine.«

Dober odnos med različnimi verstvi je bistven

Papež je izpostavil dragoceno kulturno dediščino, ki jo je skozi mnoga stoletja Japonska znala razvijati in ohranjati, ter globoke verske in moralne vrednote, ki so značilne za to starodavno kulturo. »Dober odnos med različnimi verstvi ni bistven samo za prihodnost miru, ampak tudi za pripravo sedanjih in prihodnjih generacij, da vrednotijo etična načela, ki služijo kot osnova za zares pravično in človeško družbo,« je dejal in omenil Dokument o človeškem bratstvu, ki je je februarja letos podpisal skupaj z velikim imamom Al Azarja, kajti »naša skupna zaskrbljenost za prihodnost človeške družine nas spodbuja, da osvojimo kulturo dialoga kot pot, skupno sodelovanje kot vodstvo in vzajemno poznavanje kot metodo in kriterij«.

Zaščita stvarstva in mladi

Noben obiskovalec Japonske ne more, da ne bi občudoval naravne lepote te države, ki so jo skozi stoletja izrazili njeni pesniki in umetniki in ki jo simbolizira češnjevo cvetje. »Nežnost češnjevega cvetja nas spominja na krhkost našega skupnega doma, ki ni podvržen samo naravnih katastrofam, ampak tudi pohlepu, izkoriščanju in pustošenju s strani človeka. Ko mednarodna skupnost s težavo spoštuje lastne obveznosti za zaščito stvarstva, so mladi tisti, ki vedno pogosteje govorijo in zahtevajo pogumne odločitve. Izzivajo nas, da sveta ne obravnavamo kot lastnino za izkoriščanje, ampak kot dragoceno dediščino za posredovanje,« je dejal in pripomnil, da mladim dolgujemo resnične odgovore in ne praznih besed, dejstva in ne iluzij.

Zaščita skupnega doma in človeška ekologija

V tem smislu se celotni pristop za zaščito našega skupnega doma mora obravnavati tudi kot človeška ekologija, je nadaljeval. »Prizadevanje za zaščito pomeni spoprijeti se z naraščajočim prepadom med bogatimi in revnimi, v ekonomskem sistemu, ki redkim privilegiranim dopušča živeti v bogastvu, medtem ko večina svetovnega prebivalstva živi v revščini. Poznam zaskrbljenost za promocijo različnih programov, ki jih japonska vlada izvaja na tem področju, in vam spodbujam, da nadaljujete s formacijo večje zavesti o soodgovornosti med narodi. Človeško dostojanstvo mora biti v središču vsake družbene, ekonomske in politične dejavnosti.« Po papeževem prepričanju je treba pospeševati solidarnost med generacijami in na vseh ravneh skupnostnega življenja pokazati skrb za tiste, ki so pozabljeni in izključeni. »Še posebej mislim na mlade,« je izpostavil, »ki se pogosto čutijo obtežene pred naraščajočimi težavami, in tudi na ostarele osebe, ki so same in trpijo v osami. Vemo, da se navsezadnje človečnost neke države ali nekega naroda ne more meriti z ekonomsko močjo, ampak s pozornostjo, ki jo posveča potrebnim, kakor tudi z zmožnostjo, da postaja rodovitna vlagateljica v življenje.«

Družbeni red, ki ščiti življenje

Ob koncu govora je papež še enkrat izrazil svojo hvaležnost za povabilo, za toplo gostoljubnost, ki je je bil deležen med bivanjem v Japonski, ter prav tako za velikodušnost vseh, ki so prispevali k srečnemu poteku obiska. Zbrane politike je še spodbudil pri njihovem trudu za družbeni red, ki vedno bolj ščiti življenje in je vedno bolj spoštljiv do dostojanstva in do pravic članov človeške družine.