Papež Frančišek predstavil patra Fiorita kot učitelja dialoga

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

»Ko mi je pater Spadaro dal pet zvezkov Spisov magistra Fiorita, tako smo ga po domače klicali mi argentinski in urugvajski jezuiti, mi je govoril o možni predstavitvi dela, ki ga je izdaja la Civiltà Cattolica. Izdajo je uredil José Luis Narvaja. Takrat mi je prišla želja, da bi bil osebno navzoč.« S temi besedami je papež Frančišek v petek, 13. decembra, zvečer, začel predstavitev patra Miguela Ángela Fiorita kot učitelja dialoga v polni kongregacijski dvorani jezuitov blizu Vatikana in nadaljeval: »Takoj sem mu (Spadaru) rekel: ''Zakaj ne bi ga predstavil eden od njegovih učencev?'' Vprašal me je: ''Kdo naprimer?'' Tedaj sem mu odgovoril: ''Jaz!'' In zdaj sem tukaj.«

Pater Fiorito kot učitelj dialoga

»V uvodu je p. José Luis poglobil lik patra Fiorita kot učitelja dialoga. Ta naslov mi je bil všeč, saj dobro opiše učitelja, ob tem pa pride do izraza paradoks, saj je p. Fiorito zelo malo govoril, imel pa je veliko sposobnost poslušanja, poslušanja, ki je bilo sposobno razločevati. To pa je eden od stebrov dialoga. Vračam se torej na to uvodno študijo, ki obravnava vse vidike dialoga, kot ga je prakticiral in učil p. Fiorito: dialog med učiteljem in učenci v skupnem duhu, značilnem za to šolo; dialog z avtorji in njihovimi besedili; dialog z zgodovino in dialog z Bogom.«

Zatem je sveti oče predstavil dve točki, ki sta mu pomagali pri oblikovanju te  predstavitve in tako razširil nekatera razmišljanja v uvodu, ki ga je napisal za prvi zvezek Spisov. Papež je predstavil nekaj ključnih izrazov glede odnosa učitelj-učenec, kot je naprimer: Magister dixerit, «učitelj bi rekel» in podal nekaj utrinkov iz življenja patra Fiorita ter svojih osebnih stikov z njim.

Štiri značilnosti »magistra Fiorita«

V osrednjem delu predstavitve pa je papež podal posebne značilnosti »magistra Fiorita«. Ena od njegovih značilnosti pri duhovnem spremljanju je bila drža, da je »ostajal zunaj«, kar ne pomeni, da se ni zanimal ali ni bil ganjen ob vsem, kar so mu spremljanci pripovedovali, ampak, da je imel tisto zdravo razdaljo, s katere je lahko vedno svobodno odreagiral.

Druga značilnost je bila, da ni nikoli preganjal, spodbujal. »Tiho te je poslušal in ti, namesto, da bi govoril, dal 'listek', ki ga je vzel iz svoje 'knjižnice'. Knjižnica p. Fiorita je imela to posebnost, da je poleg običajnega dela s policami in knjigami imel še drugo, ki je pokrivala celotno skoraj šestmetrsko steno v dolžino in štiri metre v višino in so jo sestavljali predali, v katerih so bili razvrščeni njegovi 'listki', kartice za študij, molitev in delovanje, vsaka pa je vsebovala eno samo temo naprimer iz Duhovnih vaj ali Konstitucij Družbe Jezusove.«

»Tretja značilnost, ki se jo spominjam, je ta, da »magister Fiorito« ni bil ljubosumen. Ni bil ljubosumen človek, saj je pisal in podpisoval skupaj z drugimi. Objavljal in poudarjal je misel drugih, sam pa se je pogosto omejil le na opombe, ki pa so v resnici bile, kot je sedaj bolj razvidno po zaslugi te izdaje njegovih Spisov, izredno pomembne, saj so pokazale na bistveno ter na aktualnost misli avtorjev.«

»Četrta značilnost, ki jo je potrebno razložiti v tem poskusu prikaza njegovega lika, je ta, da ni podajal sodb. Zelo redko. Z mano je to storil dvakrat. Njegov način se mi je vtisnil za vedno. Poglejte, kako je to počel. Rekel ti je: ''To, kar vi pravite, je isto kot pravi Sveto pismo o tej skušnjavi, ki je v Bibliji''. In potem te je pustil, da si molil in potegnil iz tega sklep.

Skep

Papež Frančišek je sklenil svojo predstavitev o p. Fioritu z besedami: »Kot provincial sem moral sprejeti letni obračun vesti patra Fiorita. Bil je kot novinec, kot zrel novinec. Bil je učenec patra, ta pa je bil istočasno njegov učenec. Ne uspem razumeti, a je to bilo pričevanje veličine njegove duše.

Za patra Fiorita kot jezuita je primerna podoba prvega psalma torej drevesa, ki zasajeno ob vodnih strugah, daje obilen sad. Kakor to drevo iz Svetega pisma se je p. Fiorito znal zadrževati v majhnem prostoru sobice Kolegija Maxima sv. Jožefa v San Miguelu v Argentini, kjer je pognal korenine ter obrodil veliko sadov in cvetov, kakor to tudi dobro izraža njegov priimek Fiorito (cvetoč), v srcih nas, njegovih učencev šole duhovnih vaj. Upam, da bo sedaj, po zaslugi te lepe izdaje njegovih Spisov, ki vsebujejo umsko sposobnost velikih sanj, pognal korenine in dajal cvetove in sadove v življenju mnogih oseb, ki se hranijo z isto milostjo, ki jo je on prejel in jo z diskretnostjo znal posredovati preko dajanja in razlaganja Duhovnih vaj.«