Papež Frančišek: Starostniki so sedanjost in prihodnost Cerkve

Andreja Červek – Vatikan

»Bogastvo let je bogastvo oseb, vsake posamezne osebe, ki ima za sabo mnogo let življenja, izkušenj in zgodovine. Je dragoceni dar, ki se oblikuje na poti življenja vsakega moškega in ženske, ne glede na izvor, pripadnost, ekonomske in socialne pogoje. Kajti življenje je dar in njegova dolžina je privilegij, za nas same in za druge. Vedno,« je papež Frančišek poudaril na začetku srečanja z udeleženci prvega kongresa o pastorali starostnikov.

Kako osmisliti obdobje starosti

V 21. stoletju je starost postala ena od značilnih potez človeštva. V nekaj desetletjih se je demografska piramida obrnila in danes ogromna navzočnost starostnikov predstavlja novost za vsako družbeno in geografsko okolje po svetu. Poleg tega, starosti danes ustrezajo različna življenjska obdobja: za mnoge pomeni leta, ko se zmanjša produktivna dejavnost, moči pešajo in pojavijo se znamenja bolezni, potreba po pomoči in družbena izoliranost. A za mnoge je začetek dolgega obdobja psiho-fizičnega blagostanja in svobode od delovnih obveznosti.

V obeh primerih si je treba zastaviti vprašanje, kako živeti ta leta in kakšen smisel dati tej življenjski fazi, ki je za mnoge lahko dolga. »Družbena dezorientiranost, brezbrižnost in zavrnitev, ki jih naše družbe izkazujejo do ostarelih, pozivajo ne samo Cerkve, ampak vse, k resnemu premisleku, da bi se naučili dojeti in ceniti vrednost starosti. Medtem ko se po eni strani države morajo soočiti z novo demografsko situacijo na ekonomski ravni, pa po drugi strani civilna družba potrebuje vrednote in pomene za tretje in četrto starostno obdobje. In predvsem tukaj je pomemben prispevek cerkvene skupnosti,« je poudaril papež in izrazil veliko podporo kongresu o pastorali starostnikov: »Spremeniti moramo naše pastoralne navade, da bi znali odgovoriti na navzočnost mnogih ostarelih oseb v družinah in skupnostih.«

Starost je blagoslov

V Svetem pismu je dolgo življenje blagoslov. Postavlja nas pred naše šibkosti, pred vzajemno odvisnost, pred naše družinske in skupnostne vezi, predvsem pa pred naš odnos z Bogom. Po papeževih besedah nam Bog Oče s starostjo podari čas, da poglobimo poznavanje Njega, bližino z Njim, da še bolj vstopimo v njegovo srce in se mu izročimo. »To je čas, da se pripravimo na dokončno izročitev svojega duha v njegove roke, z zaupnostjo otrok. A je prav tako čas rodovitnosti. […] Starostnik, tudi ko je slaboten, je lahko orodje zgodovine zveličanja.«

Ne zgolj preteklost, ampak sedanjost in prihodnost Cerkve

»Zavedajoč se te nenadomestljive vloge ostarelih oseb, Cerkev postane kraj, kjer so generacije poklicane med seboj deliti načrt Božje ljubezni, v odnosu vzajemne izmenjave darov Svetega Duha. To medgeneracijsko podeljevanje nas obvezuje, da spremenimo svoj pogled na starostnike ter se naučimo gledati v prihodnost skupaj z njimi.«

Papež je izpostavil, da, ko razmišljamo o starostnikih in se z njimi pogovarjamo, še toliko bolj v pastoralnem smislu, se moramo naučiti spremeniti čas glagolov. »Ne obstaja samo preteklost, kakor da bi za ostarele obstajalo samo življenje, ki je za njimi, in plesniv arhiv. Ne. Gospod lahko in hoče z njimi pisati nove strani, strani svetosti, služenja, molitve … Danes bi vam rad povedal, da so starostniki 'sedanjost' in 'prihodnost' Cerkve. Ja, tudi prihodnost Cerkve, ki skupaj z mladimi prerokuje in sanja!«

Starost ni bolezen, temveč je privilegij!

Preroštvo ostarelih se uresničuje, ko luč evangelija v polnosti vstopi v naša življenja; ko ostareli, kakor Simeon in Ana, vzamejo v roke Jezusa in oznanijo »revolucijo nežnosti«, blagovest Njega, ki je prišel na svet, da bi nam prinesel luč Očeta. Papež je zbrane pozval, naj se ne omejujejo pri oznanjevanju evangelija starim staršem in ostarelim. »Pojdite jim naproti z nasmehom na obrazu in z evangelijem v rokah. Stopite na ulice vaših župnij in pojdite iskat ostarele, ki živijo sami. Starost ni bolezen, je privilegij! Osamljenost je lahko bolezen, a z ljubeznijo, bližino in duhovno tolažbo se jo lahko ozdravi.«

Kongresa in srečanja s papežem Frančiškom se je udeležil tudi msgr. Andrej Glavan

Starostniki kot akterji pastorale

Papež Frančišek je ob koncu govora izpostavil, da ima Bog vsepovsod po svetu »številčno ljudstvo starih staršev«, ki imajo v današnji sekularizirani družbi pomembno vlogo posredovanja vere svojim vnukom. In ravno oni so »nenadomestljivi člen pri vzgoji za vero najmlajših in mladih«: »Pomagati si moramo in jih vključiti v naša pastoralna obzorja, ter jih obravnavati kot vitalne komponente naših skupnosti. Niso samo osebe, ki smo jim poklicani pomagati in jih ščititi pri varovanju njihovega življenja, ampak so lahko akterji evangelizacijske pastorale, privilegirane priče zveste Božje ljubezni.« Pri tem je papež spodbudil h konkretnim iniciativam na področju vlaganja v pastoralno dejavnost ostarelih in skupaj z ostarelimi.