Papež: Umetna inteligenca je dar, a potrebujemo algor-etiko

Andreja Červek - Vatikan

Umetna inteligenca v središču sprememb

Tematike, ki so jih udeleženci zasedanja in delavnice obravnavali v teh dneh, se po papeževem prepričanju nanašajo na pomembne spremembe, ki so značilne za današnji svet. Lahko bi rekli, da so »digitalne galaksije« in predvsem »umetna inteligenca« v središču spremembe dobe, ki jo živimo. Digitalna inovacija se namreč dotika vseh življenjskih vidikov, tako osebnih kot družbenih. Vpliva na naš način razumevanja sveta in tudi nas samih. Vse bolj je navzoča v človeških dejavnostih in celo odločitvah in tako spreminja način, kako razmišljamo in delujemo.

Človeštvo je v svoji zgodovini seveda že živelo globoke pretrese, pri čemer papež kot primer navede odkritje parnega stroja ali elektrike ali tiska. Zbliževanje med različnimi znanstvenimi in tehnološkimi znanji ima učinek širjenja in omogoča vplivanje na velikost neskončno majhnih pojavov in pojavov planetarnega dometa, vse do točke, da postanejo negotove tiste meje, ki se jih je do sedaj ločevalo: med organsko in neorgansko materijo, med realnim in virtualnim, med stabilno identiteto in dogodki, ki so med seboj v stalnem odnosu.

Nove tehnologije so tudi dar

Na osebni ravni digitalna doba spreminja zaznavanje prostora, časa in telesa. Širi občutek raztezanja sebe, za katerega se zdi, da več nima meja. Prepoznati in ceniti razliko postaja vedno težje. Na družbeno-ekonomski ravni so uporabniki vedno pogosteje zvedeni na potrošnike, podvrženi zasebnim interesom, ki so zgoščeni v rokah nekaterih. Iz digitalnih sledi na internetu, algoritmi izdelajo podatke, ki omogočajo kontrolo miselnih navad in odnosov, kar je 

namenjeno komercialnim ali političnim ciljem, česar sami pogosto ne vemo. Ta asimetrija, ko nekateri vedo o nas vse, medtem ko mi ne vemo ničesar o njih, povzroči otrplost kritičnega mišljenja in zavestnega izvajanja svobode, poudarja papež. Neenakosti se čezmerno povečujejo, znanje in bogastvo se kopičita v rokah nekaterih, kar predstavlja resne nevarnosti za demokratične družbe. Te nevarnosti pa ne smejo prikriti velikega potenciala, ki nam ga ponujajo nove tehnologije. Smo pred darom Boga, kar pomeni, da gre za vir, ki lahko rodi dobre sadove, kot izpostavi Frančišek.

Biološke znanosti se vedno bolj okoriščajo z napravami, ki jih daje na razpolago »umetna inteligenca«. Ta razvoj vnaša temeljite spremembe v načinu, kako interpretiramo in upravljamo živa bitja in karakteristike, ki so značilne za človeško življenje. In ravno slednje – poudarja papež – moramo ščititi in podpirati, ne samo v njegovi biološki razsežnosti, ampak tudi v njegovi nepreklicni biografski kvaliteti. Etična vprašanja, ki izvirajo iz načina, s katerim te nove naprave lahko razpolagajo z rojstvom in usodo oseb, zahtevajo obnovljeno prizadevanje za človeško kakovost celotne skupnostne zgodovine življenja.

Kot verniki vstopiti v dialog z ostalimi

Sveti oče s hvaležnostjo sprejema prizadevanje Papeške akademije za življenje na področju razvijanja razprav in pospeševanja dialoga med različnimi znanstvenimi disciplinami, ki so tudi pomembne pri pristopanju k tako kompleksnim pojavom. Spomni, da so se letošnjega srečanja udeležile tudi osebnosti, ki na mednarodni ravni zasedajo pomembna odgovorna mesta na znanstvenem, industrijskem in političnem področju. Pripomni, da kot verniki namreč nimamo že v naprej določenih predstav, s katerimi bi lahko odgovorili na neznana vprašanja, ki nam jih danes zastavlja zgodovina. Naša naloga je, da hodimo skupaj z ostalimi, pri tem pa pozorno poslušamo in povezujemo izkušnjo in razmišljanje. Kot verniki se moramo pustiti nagovoriti, da bi nam Božja beseda in verska tradicija pomagali interpretirati pojave našega sveta, opredeliti poti humanizacije in s tem ljubeče evangelizacije. Tako se bomo lahko na donosen način pogovarjali z vsemi, ki si prizadevajo za človeški razvoj, pri tem pa v središče znanja in družbenih praks postavili osebo v vseh njenih razsežnostih, vključno z duhovno. Po papeževih besedah se nahajamo pred nalogo, ki vključuje človeško družino v njeni celoti.

Obširno edukativno delovanje

V luči povedanega ni dovolj preprosta edukacija za pravilno uporabo novih tehnologij: ne gre namreč za nevtralna sredstva, saj prežemajo svet in zavezujejo zavest na ravni vrednot. Potrebno je obširnejše edukativno delovanje. Treba je pretehtati tehtne povode za vztrajanje v raziskovanju skupnega dobrega, tudi ko ne vidimo takoj rezultata. Obstaja politična dimenzija pri proizvajanju in uporabi tako imenovane »umetne inteligence«, ki se ne nanaša samo na oskrbo z njenimi individualnimi prednostmi, ki so abstraktno funkcionalne. Z drugimi besedami, ni dovolj, da se preprosto zanesemo na moralno občutljivost tistega, ki dela raziskave in projektira naprave in algoritme. Treba je ustvariti posredniška socialna telesa, ki zagotavljajo dostop do etične občutljivosti uporabnikov in edukatorjev.

»Algor-etika« lahko postane most

Papež Frančišek spregovori tudi o novem pojmu »algor-etika«, ki zagotavlja verodostojno in splošno priznano preverjanje procesov, v katere se vključujejo odnosi med človeškimi bitji in stroji naše dobe. V skupnem iskanju ciljev imajo načela družbenega nauka Cerkve ključen prispevek: dostojanstvo osebe, pravičnost, subsidiarnost in solidarnost. Ta načela namreč izražajo prizadevanje, da se postavimo v držo služenja vsaki osebi v njeni celovitosti in vsem osebam, brez diskriminacije in izključevanja. A kompleksnost tehnološkega sveta od nas zahteva bolj artikulirano etično obdelavo, da bi tako to prizadevanje postalo zares učinkovito.

»Algor-etika« lahko postane most, da se bodo načela preko dejanskega meddisciplinarnega dialoga konkretno vpisala v digitalne tehnologije. V srečanju med različnimi svetovnimi pogledi, človeške pravice predstavljajo pomembno točko zbliževanja na skupnem raziskovalnem polju. V sedanjem trenutku se zdi nujno potreben ponovni premislek o pravicah in dolžnostih na tem področju. Poglabljanje in pospeševanje preobrazb digitalne dobe nepričakovano sproža problematike, ki postavljajo nove pogoje individualnemu in kolektivnemu etosu. Pri tem papež z naklonjenostjo omenil t. i. poziv k etiki na področju umetne inteligence, ki je bil podpisan danes. Gre za dokument s temeljnimi smernicami, ki se jih naj na tem področju upošteva: etika, vzgoja in pravo