Papež o dvojnem sadu evharistije: Povezanost z Jezusom in občestvo med nami
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
V drugem berilu današnjega bogoslužja sv. Pavel opisuje evharistično obhajanje (prim. 1Kor 10,16-17). Poudarja dva učinka podeljenega keliha in razlomljenega kruha: mistični učinek in občestveni učinek.
Mistični učinek
Najprej apostol zatrjuje: »Kelih blagoslova, ki ga blagoslavljamo, mar ni udeležba pri Kristusovi krvi? Kruh, ki ga lomimo, mar ni udeležba pri Kristusovem telesu?« (v. 16). Te besede izražajo mističen ali lahko bi rekli duhoven učinek evharistije, saj se tiče združitve s Kristusom, ki se v kruhu in vinu daruje za zveličanje vseh. Jezus je navzoč v evharističnem zakramentu, da je naša hrana, da je asimiliran in da postane v nas tista prenoviteljska moč, ki ponovno da energijo in da hotenje, da se po vsakem postanku ali po vsakem padcu ponovno podamo na pot. To pa zahteva našo privolitev, našo razpoložljivost, da pustimo preoblikovati svoj način razmišljanja in delovanja, če ne se evharistična obhajanja pri katerih sodelujemo skrčijo na prazne in formalne obrede. Večkrat gre kdo k maši, ker je potrebno iti, ker gre za družbeni dogodek, spoštovan a družbeni. Skrivnost pa je nekaj drugega. Navzoč je Jezus, ki prihaja, da bi nas nahranil
Občestveni učinek
Drugi učinek pa je tisti skupnostni in ga sv. Pavel izraža s temi besedami: »Ker je en kruh, smo mnogi eno telo, vsi smo vsi deležni enega kruha« (v. 17). Gre za medsebojno občestvo tistih, ki se udeležujejo evharistije, do te mere, da med sabo postanejo eno samo telo, kakor je en sam kruh, ki se lomi in razdeli. Smo skupnost, ki se hrani s Kristusovim telesom in krvjo. Občestvo pri Kristusovem telesu je učinkovito znamenje enosti, skupnosti in podelitve. Ne moremo se udeleževati evharistije, ne da bi si prizadevali za iskreno medsebojno bratstvo. A Gospod dobro ve, da samo naše človeške moči ne zadostujejo za to. Še več, ve, da bo med njegovimi učenci vedno skušnjava rivalstva, zavisti, predsodkov, ločitve... Vsi poznamo vse te stvari. Tudi zaradi tega nam je zapustil zakrament svoje realne, konkretne in stalne navzočnosti, tako da, ko ostanemo povezani z njim, lahko vedno prejmemo dar bratske ljubezni. »Ostanite v moji ljubezni« (Jn 15,9), je rekel Jezus. Zaradi evharistije je tudi možno ostati v prijateljstvu, ostati v ljubezni.
Ta dvojni sad evharistije: prvi povezanost s Kristusom in drugi občestvo med tistimi, ki se z Njim hranijo, nenehno poraja in prenavlja krščansko skupnost. Cerkev udejanja evharistijo, toda bolj temeljno je, da evharistija udejanja Cerkev in ji omogoča, da je njeno poslanstvo, še preden ga udejanja. Skrivnost občestva, evharistije je sprejeti Jezusa, da bi nas od znotraj preobrazil in sprejeti Jezusa, da bi iz nas napravil enost in ne ločitve.
Sveta Devica naj nam pomaga, da bomo vedno z začudenjem in hvaležnostjo sprejeli velik Jezusov dar, ki nam ga je dal, ko nam je zapustil zakrament svojega Telesa in svoje Krvi.
