Papež Frančišek v letu 2020: moč molitve v času pandemije
Andreja Červek – Vatikan
Iztekajoče se leto 2020 je zaznamovano s pandemijo covida-19. Tako kot po vsem svetu, se je življenje spremenilo tudi v Vatikanu. Že na začetku meseca marca je Sveti sedež sledil ukrepom, ki jih je takrat izdala Italija na področju preprečevanja okužb s koronavirusom in širjenja pandemije, ki je naglo zajela ves svet. Trg in bazilika sv. Petra sta se zaprla za vernike in obiskovalce, odpovedani so bili vsi papeški javni dogodki. Življenje in delo se je preselilo na domove, vedno večjo vlogo je dobil splet. V nedeljo, 8. marca 2020, je sveti oče opoldansko molitev Angelovo češčenje molil v knjižnici apostolske palače. »Malce čudna je ta današnja molitev Angel Gospodov s papežem zaprtim v knjižnici. Toda jaz vas vidim in sem vam blizu,« je dejal.
Molitev iz kapele Doma sv. Marte
Od 9. marca do 18. maja smo lahko vsako jutro ob 7.00 spremljali neposredni prenos maše, ki jo je papež Frančišek daroval v kapeli Doma sv. Marte. V tem času so zaradi varnostnih ukrepov bile vsepovsod odpovedane maše z verniki. Zadnjo jutranjo mašo je papež daroval 18. maja v vatikanski baziliki na grobu sv. Janeza Pavla II., ko se je praznovala 100-letnica njegovega rojstva. Med vsako jutranjo mašo je posebno molitev namenil za različne situacije in skupine, za zdravnike, okužene s koronavirusom, za umrle, za družine, ki so se zaradi posledic pandemije spoprijemale z velikimi ekonomskimi težavami, za zdravstvene delavce, učitelje in šolarje, umetnike … za vse ljudi in ves svet.
»Imamo upanje!«
Bili so to tedni, ko je Trg sv. Petra zajela tišina. Napolnjevala ga je papeževa molitev. V petek, 27. marca, je sveti oče sam na praznem trgu vodil molitveno bogoslužje za prenehanje pandemije, ki je takrat že zajela ves svet. »Imamo upanje: v njegovem križu smo bili ozdravljeni in objeti, da nas nič in nihče ne more ločiti od njegove odrešilne ljubezni. Sredi osame, v kateri trpimo zaradi pomanjkanja čustev in srečanj, ko izkušamo pomanjkanje tolikih reči, prisluhnimo še enkrat oznanilu, ki nas rešuje: Vstal je in živi z nami. Gospod nas poziva s svojega križa, naj najdemo življenje, ki nas pričakuje, naj gledamo k tistim, ki nas kličejo, naj okrepimo, prepoznamo in zganemo milost, ki prebiva v nas. Ne ugašajmo tlečega stenja (prim. Iz 42,3), naj se nikoli ne utrne, in pustimo, da bo prižgal upanje.«
Veliki teden v času pandemije
Pandemija je zaznamovala tudi veliki teden 2020. Med splošno avdienco je sveti oče vernike povabil, naj velikonočno tridnevje v času, ko ne morejo v cerkev, živijo kot »veliko domače bogoslužje«, naj v molitvi odprejo svoje srce Gospodu. Spodbudil je, naj svoj pogled v tem času usmerijo na Križanega ter berejo evangelij. Slovesna bogoslužja je papež vodil v vatikanski baziliki in ob udeležbi le nekaj vernikov. Med homilijo na veliki četrtek je govoril o evharistiji, služenju in maziljenju. Križev pot na veliki petek letos ni potekal v Koloseju, ampak na Trgu sv. Petra. Meditacije je pripravila zaporniška župnija v zaporu »Due palazzi« iz Padove.
Med velikonočno vigilijo je sveti oče spodbudil k upanju: »Kako lepo je biti kristjan, ki tolaži, ki nosi breme drugih, ki spodbuja; ki je glasnik življenja v času smrti! V vsako Galilejo, v vsako pokrajino človeštva, ki mu pripadamo in ki nam pripada, ker smo vsi bratje in sestre, ponesimo pesem življenja! Utišajmo krike smrti, dovolj je vojn! Naj se ustavi proizvodnja orožja in trgovina z njim, ker potrebujemo kruha in ne pušk. Naj se prenehajo splavi, ki ubijajo nedolžno življenje. Naj se odpro srca tistih, ki imajo, da napolnijo prazne roke tistih, ki so brez najpotrebnejšega.«
Tradicionalni nagovor Urbi et orbi, v nedeljo, 12. aprila, je prav tako spremenil prizorišče. Namesto iz osrednje lože vatikanske bazilike ga je papež izgovoril na oltarju katedre, kjer je daroval dnevno velikonočno mašo. Posebej je spomnil na vse, ki jih je na kakršen koli način prizadela pandemija covida-19. Spregovoril je o »okužbi upanja«: »Vstal je Kristus, upanje moje! Ne gre za magični obrazec, ki bi odgnal vse probleme. Ne, to ni Kristusovo vstajenje. Nasprotno, je zmaga ljubezni nad korenino zla, zmaga, ki ne preskoči trpljenja in smrti, ampak ju prečka in odpre pot v globeli, tako da zlo spremeni v dobro: to je ekskluzivno znamenje Božje moči.«
Kateheze o molitvi in ozdravitvi sveta
Kateheze med splošnimi avdiencami so na začetku leta 2020 govorile o blagrih. Splošne avdience so se zatem preselile v knjižnico apostolske palače in se odvijale brez navzočnosti vernikov. 6. maja je Frančišek začel cikel katehez o molitvi, ki pa ga je avgusta prekinil s sklopom katehez o vprašanjih, ki jih je v ospredje postavila pandemija. Izpostavil je načela, ki nam lahko pomagajo zaceliti družbeno tkivo in pripravili prihodnost, ki jo potrebujemo. »Načelo spoštovanja dostojanstva osebe, načelo skupnega dobrega, načelo prednostne izbire za reveže, načelo splošnega namena dobrin, načelo solidarnosti, subsidiarnosti, načelo skrbi za naš skupni dom. Ta načela pomagajo voditeljem, odgovornim v družbi pospeševati rast in, kot v tem primeru pandemije, zdravljenje osebnega in družbenega tkiva. Vsa ta načela na različne načine izražajo kreposti vere, upanja in dejavne ljubezni.«
Letos je papež Frančišek imel 46 splošnih avdienc, 58 krat pa je molil Angelovo češčenje in Raduj se Kraljica nebeška. Med nagovori in pozdravi je bilo tudi veliko pozivov k miru.
Papeški dokumenti
V letu 2020 je izšla papeževa tretja okrožnica Fratelli tutti, in sicer na godovni praznik sv. Frančiška Asiškega, 4. oktobra. V njej sta bratstvo in socialno prijateljstvo predstavljena kot primarna pot za izgradnjo boljšega sveta. Na začetku leta, 12. februarja, je izšla posinodalna apostolska spodbuda Querida Amazonia. Dokument je sad sinode o Panamazoniji, ki je potekala oktobra 2019 in je izraz papeževe želje po Cerkvi z amazonskim obrazom. V njem so nakazane smernice za evangelizacijo in skrb za okolje.
Letos je tudi potekala peta obletnica izdaje papeževe okrožnice Laudato si'. Ob tej priložnosti je izšel meddikasterni dokument o celostni ekologiji z naslovom Pot za skrb za skupen dom, ki katoličanom in kristjanom na splošno ponuja smernice za zdrav odnos s stvarstvom. V video sporočilu udeležencem virtualnega vrha za krepitev podnebne ambicije, potekal je 12. decembra, je papež zagotovil prizadevanje Vatikana, da bo neto ničelne emisije dosegel pred letom 2050, obenem pa bo nadaljeval delo na področju vlaganja v vzgojo za celostno ekologijo.
Leto brez apostolskih potovanj
Bilo je to leto brez mednarodnih apostolskih potovanj in tudi v Italiji je sveti oče naredil le nekaj obiskov zasebne narave. 23. februarja je bil v Bariju, kjer se je pridružil nekaj dnevnemu srečanju škofov sredozemskega območja. Kot je dejal, je vojna »norost, saj je noro uničevati hiše, mostove, tovarne, bolnišnice, ubijati ljudi ter uničevati vire, namesto da bi gradili medčloveške in ekonomske odnose. To je neumnost, kateri se ne smemo predati. Nikoli ne bo vojna sprejeta kot normalnost ali kot neizogibna pot za urejanje razhajanj in nasprotujočih si interesov.« Na začetku oktobra je zasebno obiskal Assisi, kjer je na grobu sv. Frančiška Asiškega podpisal okrožnico Fratelli tutti. 15. marca je sveti oče nenapovedano obiskal rimsko baziliko Marije Velike, zatem pa se je peš podal v cerkev sv. Marcela na Corsu, kjer se nahaja kužni križ iz leta 1522 in velja za čudežnega. Papež je tukaj prosil za konec pandemije. V tišini in brez množice vernikov je Frančišek letos počastil tudi kip Brezmadežne na rimskem Španskem trgu, kjer vsako leto poteka slovesnost na praznik Brezmadežne Device Marije, 8. decembra. V ospredju je tudi bilo srečanje verskih voditeljev, ki je 20. oktobra potekalo na Kapitolskem trgu v Rimu. Ob koncu so pripravili tudi poziv k miru, med podpisniki je bil seveda tudi papež Frančišek.
In še …
V drugi polovici leta so se v Vatikanu počasi začele odvijati avdience, srečanja in maše, z omejenim številom oseb. Sveti oče je pripravil veliko video sporočil, ki jih je namenil različnim skupinam, skupnostim, udeležencem mnogih dogodkov, ki so letos pretežno potekali v virtualni obliki. Podpisal je tudi precej pisem in sporočil, med drugim tudi apostolsko pismo Patris corde, ki je izšlo ob 150-letnici razglasitve sv. Jožefa za zavetnika vesoljne Cerkve. Sveti oče je obenem razglasil »Leto svetega Jožefa«. Med opoldanskim nagovorom, 27. decembra, je napovedal tudi »Leto družine Amoris Laetitia«.
