Papež Frančišek: Povabimo Jezusa, da vidi naše rane. Prišel bo in življenje se bo spremenilo
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
To stori predvsem s prologom Janezovega evangelija, ki se začne takole: »V začetku je bila Beseda« (Jn 1,1). V začetku je prva beseda Svetega pisma, torej ista, s katero se začne pripoved o stvarjenju: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo« (1Mz 1,1). Danes nam evangelij pravi, da je On, ki smo ga zrli med Božičem kot otroka, Jezus, obstajal že prej, pred začetkom stvari, pred vesoljem. On je pred prostorom in časom, pred vsem. »V Njem je bilo življenje«, še preden se je življenje pojavilo.
Sv. Janez ga imenuje Logos, torej Beseda. Kaj nam torej hoče reči s tem? Beseda je potrebna za sporočanje. Ne govori pa se sam sebi, govori se nekomu. Vedno se govori nekomu, ko mi na cesti vidimo ljudi, ki govorijo sami sebi, o tej osebi rečemo, da se ji nekaj dogaja. Mi vedno govorimo nekomu. Sedaj pa, dejstvo, da je Jezus od začetka Beseda, pomeni, da je Bog od začetka hotel komunicirati z nami, nam je hotel govoriti. Edinorojeni Očetov Sin (prim. v. 14), ki nam želi izreči lepoto, da smo Božji otroci, je »prava luč« (v. 9) in ki nas hoče oddaljiti od temin zla. On je »življenje« (v. 4), ki pozna naša življenja in nam hoče reči, da nas od vedno ljubi, nas vse ljubi. Poglejte to čudovito današnje sporočilo: Jezus je Beseda, večna Beseda Boga, ki od vedno misli na nas in želi komunicirati z nami.
Da bi to storil, je šel naprej od besed. Dejansko nam je v središču evangelija, današnjega evangelija rečeno, da je Beseda »postala meso in se naselila med nami« (v. 14). Postala je meso. Zakaj sv. Janez uporablja ta izraz »meso«. Ne bi to mogel izreči na bolj eleganten način, da je postala človek? Ne, uporablja besedo meso, saj le-ta označuje našo človeško pogojenost v vsej njeni slabosti, v vsej njeni krhkosti. Pove nam, da je Bog postal krhkost, da bi se od blizu dotaknil naših krhkosti. Torej, od trenutka, ko je Gospod postal meso, mu nič od našega življenja ni tuje. Nič ni, kar bi zavračal, nič ni. Vse deli z nami. Dragi brat, draga sestra, Bog je postal meso, da bi nam, tebi rekel, da te ljubi ravno tam, v naših krhkostih, v tvojih krhkostih, ravno v tem, česar se mi najbolj sramujemo, česar se ti najbolj sramuješ. To je drzno. Zelo drzna je ta Božja odločitev. Postal je meso ravno tam, kjer se mi mnogokrat tega sramujemo. Vstopa v naše sramovanje, da bi postal naš brat, da bi delil z nami pot življenja.
Postal je meso in ni se umaknil nazaj. Našega človeštva ni sprejel kot obleko, ki si jo oblečeš ali slečeš. Ne, ni se je je več naveličal, ločil od našega mesa in se ga ni tudi naveličal. In se tudi nikoli ne bo. Sedaj in za vedno je On v nebesih s svojim telesom iz človeškega mesa. Za vedno se je združil z našim človeškim, lahko rečemo, da ga je »poročil«. Všeč mi je pomisliti, ko Gospod prosi Očeta za nas, ne samo, da govori, ampak mu kaže rane mesa, mu kaže rane, ki jih je trpel za nas. Tako je Jezus s svojim mesom priprošnjik, ki je hotel nositi na sebi znamenja trpljenja. Jezus je s svojim mesom pred Očetom.
Evangelij nam namreč pravi, da je prišel bivati med nami. Ni prišel, da bi nas obiskal in nato odšel, prišel je prebivati med nami, biti z nami. Kaj torej želi od nas? Želi veliko intimnost. Hoče, da si z Njim delimo veselje in bolečino, želje in strahove, upanje in žalosti, osebe in situacije. Z zaupanjem storimo to. Odprimo mu vse, pripovedujmo mu o vsem. V tišini se ustavimo pred jaslicami in okušajmo nežnost Boga, ki je postal bližnji, je postal meso. Brez strahu ga povabimo k sebi, v svojo hišo, v svojo družino, in tudi vsak se pozna dobro, povabimo ga v svoje krhkosti. Povabimo ga, da On vidi naše rane. Prišel bo in življenje se bo spremenilo.
Sveta Božja Mati, v kateri je Beseda postala meso, naj nam pomaga sprejeti Jezusa, ki trka na vrata srca, da bi prebival z nami.