Papež Frančišek med opoldansko molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška. Papež Frančišek med opoldansko molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška. 
PAPEŽ

Papež Frančišek: Med velikonočnimi dnevi nam bo dobro delo ponavljati: »Gospod živi!«

»Dragi bratje in sestre, dober dan! Ponedeljek po veliki noči se imenuje tudi Angelov ponedeljek, saj se spominjamo srečanja angela z ženama, ki sta prišli na Jezusov grob (prim. Mt 28,1-15)«. S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Raduj se Kraljica, nebeška v knjižnici apostolske palače v Vatikanu na današnji velikonočni ponedeljek.

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Papežev nagovor pred opoldansko molitvijo

Njima je angel rekel: »Vem, da iščeta Jezusa, križanega. Ni ga tukaj. Vstal je« (vv. 5-6). Ta izraz »Vstal je«, gre onkraj človeških sposobnosti. Tudi žene, ki so šle h grobu ter ga našle odprtega in praznega, niso mogle zatrditi: »Vstal je«, temveč samo, da je bil grob prazen. »Vstal je«, je sporočilo, da je Jezus vstal, ki ga je lahko rekel le angel z oblastjo oznanila iz nebes, z oblastjo, ki mu jo je dal Bog, da ga izgovori, tako kot je angel  in samo angel lahko rekel Mariji: »Spočela boš sina […] in imenoval se bo Sin Najvišjega« (Lk 1,31). Zato pravimo, da je Angelov ponedeljek, saj samo angel, ki ima oblast od Boga, lahko reče: »Jezus je vstal«.

Evangelist Matej pripoveduje, da je, ko se je svital dan Velike noči, »nastal močan potres, kajti Gospodov angel je prišel iz nebes. Pristopil je in odvalil kamen ter sédel nanj« (prim. v. 2). Ta veliki kamen, ki naj bi bil pečat zmage zla in smrti, je bil dan za podnožje, za pručko Gospodovemu angelu. Vsi projekti in obrambe Jezusovih sovražnikov in preganjalcev so bili zaman. Vsi pečati so odpadli. Podoba angela, ki sedi na kamnu groba, konkretno in vidno kaže na zmago Boga nad zlom, kaže na zmago Kristusa nas knezom tega sveta, kaže na zmago luči nad temo. Jezusov grob ni odprl nek fizičen pojav, temveč Gospodov poseg. Angelovo obličje, dodaja Matej, »je bilo kakor blisk in njegovo oblačilo je bilo belo kakor sneg« (v. 3.). Te podrobnosti so simboli, ki potrjujejo poseg Boga samega, prinašalca nove dobe, poslednjih časov zgodovine. Kajti z Jezusovim vstajenjem se začenjajo poslednji časi zgodovine, ki lahko trajajo tisoče let, a so poslednji časi.

Zaradi takšnega Božjega posega sta možna dva odziva. Tisti stražarjev, ki se niso uspeli upirati neustavljivi moči Boga in so pretreseni zaradi notranjega potresa. Trepetali so. Moč vstajenja premaga tiste, ki so jih uporabili, da bi zagotovili navidezno zmago smrti. Kaj morajo narediti tile stražarji? Iti do tistih, ki so jim naročili stražiti ter jim povedati resnico. Postavljeni so bili pred izbiro ali, da povedo resnico, ali pa se pustijo prepričati tistim, ki so jim naročili, da čuvajo grob. Edini način, da jih prepričajo, pa je denar. Ti ubogi ljudje, ubogi, so prodali resnico. Z denarjem v žepu so šli naokrog in govorili: »Prišli so učenci in ukradli telo.« To je Gospod, denar, ki je tudi tukaj med Kristusovim vstajenjem sposoben imeti oblast, da ga zanika. Odziv žena pa je povsem drugačen, saj ju je angel Gospodov izrecno povabil, naj se ne bojita: »Ne bojta se!« (v. 5) in dejansko se ne bojita ter naj ne iščeta Jezusa v grobu.

Iz angelovih besed lahko razberemo dragocen nauk. Nikoli se ne utrudimo iskati vstalega Kristusa, ki daje življenje v obilju tistim, ki ga srečajo. Najti Kristusa pomeni najti mir srca. Ti dve ženi iz evangelija sta po prvotnem vznemirjenju v tem, da sta našli Učitelja živega, začutili veliko veselje (prim. vv. 8-9). V tem velikonočnem času voščim vsem vam, da za isto duhovno izkušnjo storite to, da sprejmete v srce, v domove, v družine veselo sporočilo Velike noči: »Vstali Kristus več ne umrje, smrt nima več moči nad Njim« (Obhajilni spev). Sporočilo Velike noči: Kristus je živ, Kristus spremlja moje življenje, Kristus je ob meni. Kristus trka na vrata mojega srca, da bi mu pustil vstopiti. Kristus je živ. Med temi velikonočnimi dnevi nam bo dobro delo ponavljati to: »Gospod živi«.

Ta gotovost nas pripelje tako danes kot ves velikonočni čas do molitve: »Regina Caeli, laetare – Raduj se Kraljica nebeška«. Angel Gabrijel jo je prvič tako pozdravil: »Raduj se, polna milosti!« (Lk 1,28). Sedaj je Marijino veselje polno, saj Jezus živi, Ljubljeni je zmagal. Naj bo v tem tudi naše veselje!

Raduj se, Kraljica nebeška

Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,
zakaj On, ki si ga bila vredna nositi, aleluja.

Je vstal, kakor je rekel, aleluja.
Prosi za nas Boga, aleluja.

Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja.
Ker je Gospod res vstal, aleluja.

Molimo.
Vsemogočni Bog, z vstajenjem svojega Sina Jezusa Kristusa si razveselil človeštvo. Po priprošnji njegove deviške matere Marije naj dosežemo veselje večnega življenja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Ponedeljek, 5. april 2021, 13:06

Antifona Raduj se, Kraljica nebeška (Regina Coeli) je ena od štirih marijanskih antifon (druge so še Alma Redemptoris Mater, Ave Regina Coelorum in Salve Regina).
Papež Benedikt XIV. je leta 1742 predpisal, naj se jo moli namesto Angelovega češčenja in to stoje, kot znamenje zmage nad smrtjo, med velikonočnim časom, torej od velikonočne nedelje do binkošti.
Molimo jo kot Angelovo češčenje trikrat na dan: zjutraj, opoldne in zvečer, da bi posvetili dan Bogu in Mariji.
Ta starodavna antifona izhaja glede na pobožno izročilo iz VI. ali X. stoletja, medtem ko je njeno razširjenje dokumentirano v prvi polovici XIII. stoletja, ko je bila vključena v frančiškovski brevir. Sestavljajo jo štiri vrstice, ki končajo z aleluja. S to molitvijo se verniki obračajo na Marijo, Kraljico nebes, da bi se z njo veselili Kristusovega vstajenja.
Papež Frančišek je 6. aprila 2015 ravno med molitvijo Raduj se Kraljica nebeška dan po veliki noči svetoval, kakšno naj bo razpoloženje srca, ko se moli to molitev:
»V tej molitvi, ki ji daje ritem aleluja, se obračamo na Marijo in jo vabimo, da se veseli, saj je On, ki ga je nosila v svojem telesu, vstal, kakor je obljubil in se ji izročamo v priprošnjo. Dejansko pa je naše veselje odsev Marijinega veselja, saj je ona tista, ki je z vero ohranjala in ohranja, kar se je Jezusu zgodilo. Molimo torej to molitev z ganjenostjo otrok, ki so srečni, ker je njihova Mati srečna.«

Zadnje opoldanske molitve

Preberite vse >

Moli s papežem

Regina Coeli

Regina coeli, laetare, alleluia.
Quia quem meruisti portare, alleluia.
Resurrexit, sicut dixit, alleluia.
Ora pro nobis Deum, alleluia.

V. Gaude et laetare, Virgo Maria, alleluia.
R. Quia surrexit Dominus vere, alleluia.

Oremus:

Deus, qui per resurrectionem Filii tui Domini nostri Iesu Christi mundum laetificare dignatus es, praesta, quaesumus, ut per eius Genetricem Virginem Mariam perpetuae capiamus gaudia vitae.
Per eundem Christum Dominum nostrum. Amen.

Raduj se, Kraljica nebeška

Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,
zakaj On, ki si ga bila vredna nositi, aleluja.
Je vstal, kakor je rekel, aleluja.
Prosi za nas Boga, aleluja.
Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja.
Ker je Gospod res vstal, aleluja.
Molimo.
Vsemogočni Bog, z vstajenjem svojega Sina Jezusa Kristusa si razveselil človeštvo. Po priprošnji njegove deviške matere Marije naj dosežemo veselje večnega življenja.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.