Frančišek, Bartolomej, Welby: Ne glede na veroizpoved, prisluhnimo kriku zemlje
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Omenjeni trije voditelji so se prvič združili v skupnem nujnem pozivu za prihodnost planeta. Prvič skupaj opozarjajo na nujnost okoljske trajnosti, na njen vpliv na revščino ter na pomen globalnega sodelovanja. Vse pozivajo, da bi vsak izpolnil svoj delež z »izbiro življenja« za prihodnost zemlje.
Izbrati življenje
Sporočilo izhaja iz zavedanja, da smo vsi medsebojno povezani in da nam je pandemija ponovno ponudila lekcijo, ki ni nova, ampak se moramo z njo ponovno soočiti. »Nihče ni na varnem, dokler niso na varnem vsi; naša dejanja resnično vplivajo druga na drugo in to, kar počnemo danes, vpliva na to, kar se bo zgodilo jutri.« Iz te predpostavke po besedah podpisnikov izjave izhaja imperativ, ki nas vodi k temu, da na svetovno nesrečo gledamo kot na priložnost: »Tega trenutka ne smemo zapraviti. Odločiti se moramo, kakšen svet želimo zapustiti prihodnjim generacijam. Moramo se odločiti, da bomo živeli drugače; izbrati moramo življenje.«
»Narava je odporna, vendar občutljiva.« Pomen trajnosti
Sveti oče, carigrajski ekumenski patriarh in canterburyjski nadškof vabijo k daljnovidnosti ter pozivajo, da se ne bi zadovoljili z lagodnimi kratkotrajnimi in navidezno poceni rešitvami. V resnici se le-te izkažejo za hitro minljive, zapisane v pesku, medtem ko je potrebno iskati stalne in stabilne poti, ki vodijo k pisanju na skali. »Koncept upravljanja predstavlja ključno izhodišče za socialno, ekonomsko in okoljsko trajnost.« Ob tem nas spominjajo, da »smo povečali svoje koristi na račun prihodnjih generacij« ter opozarjajo na posledice tehnologije: če je le-ta po eni strani odprla nove možnosti za napredek, je po drugi strani vodila v »kopičenje nebrzdanega bogastva« z malo skrbi za druge ljudi ali za meje planeta. Narava je odporna, vendar občutljiva. Kljub temu pa imamo možnost, da se pokesamo, da se odločno vrnemo nazaj.« Pot, po kateri moramo iti, je pot velikodušnosti in pravičnosti.
Pohlep pri porabi virov in posledice za najrevnejše
Sporočilo se pogosto vrača k osnovnemu konceptu, ki poudarja, da podnebne spremembe niso le izziv za prihodnost, ampak takojšnje in nujno vprašanje preživetja. Navaja dogodke kot so požari, cikloni, dvig morske gladine, dogodke, ki povzročajo destabilizacijo ne le v slabo opremljenih državah, ampak tudi v tistih, ki so z industrijskega vidika razvite. Jasno izražene so besede proti krivicam in neenakosti: izguba biološke raznovrstnosti, degradacija okolja in podnebne spremembe so neizogibne posledice naših dejanj, saj smo pohlepno porabili več zemeljskih virov, kot jih lahko prenese planet. Nahajamo pa se tudi pred »globoko krivico: ljudje, ki nosijo najbolj katastrofalne posledice teh zlorab, so najrevnejši na planetu in so bili najmanj odgovorni za njihovo povzročanje.« Rečeno z bolj specifično evangeljskega vidika, moramo ponovno vzpostavitvi zavezo z Bogom stvarnikom, da bi bili njegovi »sodelavci«.
Nujnost sodelovanja in molitev za COP26
Trije verski voditelji v skupnem sporočilu pozivajo k »vedno tesnejšemu sodelovanju med vsemi cerkvami pri njihovem prizadevanju v skrbi za stvarstvo. Skupaj, kot skupnosti, cerkve, mesta in narodi moramo spremeniti smer in odkriti nove načine prizadevanja za odpravo tradicionalnih ovir med ljudstvi, da bi prenehali tekmovati za vire.« Opozorilo je nedvoumno: danes plačujemo ceno. Jutri bi lahko bilo še slabše.
Izbrati življenje pomeni tudi samokontrolo. Papež Frančišek, patriarh Bartolomej in nadškof Welby spodbujajo k molitvi za svetovne voditelje v pripravi na 26. konferenco pogodbenic Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP26), ki bo potekala v Glasgowu od 1. do 12. novembra: vsi, ne glede na veroizpoved ali pogled na svet, so povabljeni, da bi prisluhnili kriku zemlje in revnih, pogledali lastno vedênje in si prizadevali za pomenljivo odpovedovanje. Prav tako pa smo povabljeni tudi k molitvi za vsakega posameznika – da bi delal skupaj z drugimi in prevzel odgovornost –, pa tudi za tiste, ki imajo daljnosežne odgovornosti, da bi jih vedno vodilo prizadevanje za dobiček, osredotočen na ljudi, ter bi prešli na pravična in trajnostna gospodarstva.
