Pri papežu gibanje Vera in luč: Bodite znamenje upanja, naj se nihče ne zapira v žalost
Andreja Červek – Vatikan
S papežem Frančiškom se je srečala delegacija gibanja Vera in luč, ki letos praznuje 50. obletnico nastanka. Na njihove začetke je spomnil tudi sveti oče v svojem govoru ter med drugim izpostavil, da ravno najslabotnejše osebe lahko postanejo vir sprave, saj nas vse pozivajo na pot spreobrnjenja. »Za družine, ki so doživele rojstvo otroka s posebnimi potrebami, bodite znamenja upanja, da se nihče ne bo zaprl vase, v žalost in obup,« je dejal.
»Petdeset let je minilo od romanja v Lurd za veliko noč leta 1971, na katerega so bili povabljeni duševno prizadete osebe, njihove družine in številni prijatelji. Od tistega trenutka se je pod ljubečim Marijinim pogledom začela izkušnja Vera in luč: Sveti Duh je spodbudil rojstvo nečesa, česar nihče ni predvidel, namreč vaših skupnosti, v katerih praznujete veselje, spravo in medsebojno občestvo. Tako sta luč in moč vstalega Gospoda dali upanje številnim osebam, ki so se počutile izključene in zavrnjene, včasih celo v Cerkvi.«
Od tistega trenutka dalje je Sveti Duh spremljal pot gibanja in v številnih državah na vseh celinah so nastale številne skupnosti Vera in luč, ki so prinašale sporočilo ljubezni in sprejemanja. »To sporočilo je srce evangelija! Spominja nas, da Bog ljubi vsako osebo, tudi in zlasti najmanjšo in najbolj krhko, ter da ima svoje mesto v Cerkvi in svetu. To je "evangelij majhnosti",« pri čemer se je papež skliceval na svetega Pavla, ki je pisal Korinčanom: "Glejte, bratje, svojo poklicanost! Ni vas veliko modrih po mesu, ni vas veliko mogočnih, ni vas veliko plemenitih po rodu. Nasprotno, Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta noro, da bi osramotil modre. Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta slabotno, da bi osramotil tisto, kar je močno. Bog si je izbral tisto, kar je na svetu neplemenito po rodu in zaničevano, tisto, kar ni bivajoče, da bi onesposobil bivajoče, da se pred Bogom ne bi ponašalo nobeno meso" (1 Kor 1,26-29).
Skupnost Vera in luč je po papeževih besedah »bila in je preroštvo, saj so najslabotnejše osebe pogosto zavržene in veljajo za neuporabne v tej kulturi odmetavanja«. »Vaša preroštvo je danes še pomembnejše, ko se je treba boriti proti kulturi odmetavanja in vse opomniti, da je raznolikost bogastvo in da nikoli ne sme postati razlog za izključevanje in diskriminacijo.«
Teh petdeset let življenja Vere in luči lahko razumemo kot »veliko romanje«, kot »idealno nadaljevanje prvega romanja«. »To je tudi ekumenska pot, saj se v vaših skupnostih srečujejo osebe iz različnih krščanskih veroizpovedi: katoličani, protestanti, anglikanci, pravoslavni ... Gre za znamenje občestva, konkretno seme enosti. Ravno najslabotnejše osebe postanejo vir sprave, saj nas vse pozivajo na pot spreobrnjenja,« je poudaril.
Izpostavil je, da je danes tako v Cerkvi kot v svetu še vedno veliko ljudi, ki so zaradi svoje majhnosti in krhkosti pozabljeni in izključeni. »Zato vas spodbujam, da z močjo Svetega Duha nadaljujete svojo gostoljubno navzočnost; naj bodo vaše skupnosti vedno kraji srečanja, človeškega pospeševanja in praznovanja za vse, ki se še vedno čutijo odrinjene in zapuščene. Za družine, ki so doživele rojstvo otroka s posebnimi potrebami, bodite znamenja upanja, da se nihče ne bo zaprl vase, v žalost in obup.«
Papež je povabil, naj znotraj krščanskih skupnosti imajo »evangeljski stil kvasa«: »Ne se izolirati in zapirati vase, ampak sodelovati v življenju Cerkve v župniji in soseskah, prinašati svojo izkušnjo in pričevati o Božji izbiri najbolj zadnjih, malih in izključenih. Naj vas duh občestva in prijateljstva, ki je del vaše karizme, vedno naredi za orodja sprave in miru, zlasti tam, kjer so konflikti in razhajanja.«
Ob koncu govora je sveti oče spomnil na simbol gibanja Vera in luč, kar je čoln na razburkanem morju, medtem ko se sonce po nevihti kaže izza oblakov. Med pandemijo je namreč ob misli na evangeljski prizor o učencih v nevihti pogosto rekel, da smo vsi v istem čolnu. Zbrane je zato potrdil v njihovem prizadevanju: »V nevihtah, ki jih doživljajo osebe in družine, bodite majhen čoln, na katerem lahko vsakdo najde svoj prostor, v gotovosti, da je na tem istem čolnu Gospod Jezus. Naj vas sonce vere in upanja, ki kuka izza oblakov naših strahov in negotovosti, vedno spremlja na poti, ki vas še čaka,« je sklenil papež Frančišek.
