Frančišek: Izkoriščanje otrok za delo pomeni oropati jih prihodnosti

Andreja Červek – Vatikan

Pomembno za sedanjost in prihodnost človeštva

Problematika izkoriščanja otrok za delo je po papeževih besedah »še posebej pomembna za sedanjost in prihodnost našega človeštva«. Način, kako ravnamo z otroki, v kolikšni meri spoštujemo njihovo nedotakljivo človeško dostojanstvo in temeljne pravice, »izraža, kakšni odrasli smo in želimo biti ter kakšno družbo želimo graditi«.

»Osupne in vznemiri nas dejstvo, da se v današnjih ekonomijah, v katerih se produktivne dejavnosti okoriščajo s tehnološkimi inovacijami, tako da že govorimo o četrti industrijski revoluciji, po vsem svetu ohranja vključevanje otrok v delovne dejavnosti. To ogroža njihovo zdravje in njihovo psiho-fizično počutje ter jim odvzema pravico do izobraževanja in veselega in mirnega preživljanja otroštva. Pandemija je to situacijo še dodatno poslabšala,« je dejal papež.

Izkoriščanje otrok za delo pomeni oropati jih prihodnosti

Pojasnil je, da se otroškega dela ne sme zamenjati z lažjimi gospodinjskimi opravili, ki jih otroci v svojem prostem času in glede na svojo starost lahko opravljajo v družinskem okolju, da bi pomagali staršem, sestram in bratom ter starim staršem ali drugim članom skupnosti. Ta dela so na splošno koristna za njihov razvoj, saj jim omogočajo, da preizkusijo svoje spretnosti ter povečajo zavest in odgovornost.

Otroško delo pa je nekaj povsem drugega, je poudaril papež: »Je izkoriščanje otrok v proizvodnih procesih globalizirane ekonomije za profit in dobiček drugih. Je zanikanje otrokovih pravic do zdravja, izobraževanja, skladne rasti, vključno z možnostjo igre in sanjarjenja. To je tragično. Otrok, ki ne more sanjati, ki se ne more igrati, ne more rasti. Je oropati prihodnosti otroke, s tem pa tudi človeštvo. Je kršitev človeškega dostojanstva.«

Vsa družba se mora boriti proti delu otrok

Dejavniki, ki otroke najbolj izpostavljajo izkoriščanju za delo, so po papeževem prepričanju skrajna revščina, pomanjkanje zaposlitve in posledična obupanost družin. »Če hočemo izkoreniniti otroško delo,« je poudaril Frančišek, »moramo skupaj delati za odstranitev revščine in popraviti izkrivljenost sedanjega ekonomskega sistema, ki kopiči bogastvo v rokah nekaterih. Spodbuditi moramo države in akterje podjetniškega sveta, da ustvarijo priložnosti za dostojno delo s pravičnimi plačami, ki bodo družinam zagotovile, da zadovoljijo potrebe, ne da bi bili njihovi otroci prisiljeni delati. Združiti moramo svoja prizadevanja za spodbujanje kakovostnega izobraževanja v vsaki državi, ki bo za vse brezplačno, ter tudi zdravstvenega sistema, ki bo dostopen za vse brez razlik. Vsi družbeni akterji so pozvani, da se borijo proti otroškemu delu in njegovim vzrokom.«

Kot je pripomnil, je udeležba predstavnikov mednarodnih organizacij, civilne družbe, podjetij in Cerkve na tej konferenci »znamenje velikega upanja«.

Ne izgubiti poguma in nadaljevati pot

Papež je pozval Dikasterij za služenje celostnemu človeškemu razvoju, ki se zavzema za pospeševanje razvoja otrok, naj še naprej spodbuja, pospešuje in usklajuje pobude in prizadevanja za boj proti otroškemu delu, ki že potekajo na vseh ravneh. Govornikom in udeležencem srečanja pa je izrazil zahvalo, da z drugimi delijo svoje znanje in izkušnje ter se zavzemajo za to zadevo, ki je »dejansko vprašanje civilizacije«. Spodbudil jih je, naj še naprej hodijo po tej poti in naj ne izgubijo poguma pred neizogibnimi težavami ter »vedno bolj širijo mrežo vključenih oseb in organizacij«. Sklenil je s povabilom, naj se vedno spominjajo Jezusovih besed: »Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili« (Mt 25,40).