S papežem Frančiškom skozi leto 2021
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Sveti oče je v preteklem letu v okviru treh mednarodnih apostolskih potovanj obiskal pet držav. Marca se je kot prvi papež odpravil v Irak. Kot je poudaril v video sporočilu pred obiskom, je v to ljubljeno deželo odšel kot »spokorniški romar, da bi od Gospoda izprosil odpuščanje in spravo po letih vojne ter terorizma; da bi prosil Boga za tolažbo src in ozdravljenje ran; kot romar miru, ki ponavlja: "Vi vsi ste bratje." (Mt 23,8)« 12. septembra je sveti oče odšel v Budimpešto, kjer je vodil slovesno bogoslužje ob sklepu 52. mednarodnega evharističnega kongresa. Pot je nadaljeval na Slovaško, kjer se je mudil do 15. septembra. Obiskal je Bratislavo, Košice in Prešov, obisk pa sklenil s sveto mašo v svetišču v Šaštinu, kjer je kot vsako leto na praznik Žalostne Matere Božje potekalo narodno romanje. Od 2. do 6. decembra pa so papeža Frančiška gostili na Cipru in v Grčiji. S postajami tega mednarodnega apostolskega potovanja, ki je bilo 35. po vrsti, sta povezani življenji apostolov Barnaba in Pavla, ki sta skupaj potovala in oznanjala evangelij.
Tudi v preteklem letu je sveti oče vernike nagovarjal med sredinimi splošnimi avdiencami ter med nedeljskimi opoldanskimi molitvami. Zaradi pandemije so le-te v prvem delu leta potekale še v knjižnici Apostolske palače, torej brez navzočnosti romarjev. Do 23. junija so bile sredine kateheze namenjene molitvi, nato pa Pismu Galačanom. 17. novembra se je začel sklop katehez o sv. Jožefu – naj spomnimo, da se je 8. decembra, na praznik Brezmadežne, sklenilo leto, posvečeno njemu.
Na željo papeža Frančiška je v letu 2021 potekalo kar nekaj pobud in dogodkov: meseca maja je potekal molitveni maraton za konec pandemije, 1. julija pa dan premišljevanja in molitve za Libanon. 25. julija smo obhajali prvi svetovni dan starih staršev in ostarelih, na praznik Kristusa Kralja je prvič potekal svetovni dan mladih po škofijah, ki ga je sicer vesoljna Cerkev obhajala na cvetno nedeljo. 10. oktobra se je s sveto mašo, ki jo je v vatikanski baziliki daroval papež, začela sinoda o sinodalnosti.
Letos je prav tako prvič potekal mednarodni dan človeškega bratstva. Določila ga je Generalna skupščina Združenih narodov ter za datum postavila 4. februar, dan, ko sta pred dvema letoma papež in veliki imam v Abu Dabiju podpisala Dokument o človeškem bratstvu.
V preteklem letu so izšli tudi nekateri dokumenti, ki jih je napisal ali odobril sveti oče. Z apostolskim pismom Spiritus Domini je službi branja beril in delitve obhajila v stalni in institucionalni obliki odprl tudi za ženske. Ob 700-letnici smrti Danteja Alighierija je izšlo apostolsko pismo Candor lucis aeternae, v katerem je papež poudaril aktualnost, trajnost in globino vere Božanske komedije. 11. maja je bil objavljeno apostolsko pismo Antiquum ministerium, s katerim je katehetsko poslanstvo opredeljeno kot posebna cerkvena služba. Z apostolsko konstitucijo Pascite gregem Dei (Pasite Božjo čredo) pa je bila 1. junija prenovljena VI. knjiga Zakonika cerkvenega prava. 16. julija je izšlo apostolsko pismo z naslovom Traditionis Custodes (Varuhi tradicije) o rabi rimskega bogoslužja pred prenovo leta 1970.
S kirografom z dne 15.12. pa je sveti oče ustanovil neodvisno Ustanovo Fratelli tutti, naloga katere bo širiti načela, zapisana v istoimenski okrožnici.
Papež Frančišek je tudi v letu 2021 z molitvijo ter s konkretno karitativnostjo izkazal svojo bližino ljudstvom, ki jih je pandemija najbolj prizadela ter tistim, ki utrpeli naravne nesreče: podaril jim je ventilatorje in druge zdravstvene pripomočke ter namenil denarno pomoč.
V letošnjih božičnih voščilih rimski kuriji je sveti oče spregovoril o ponižnosti kot pogoju za vero, duhovno življenje in svetost.
Januar
Letos je 1. januarja, na praznik Marije Božje Matere, namesto papeža Frančiška, ki je imel zdravstvene težave zaradi išiasa, slovesno somaševanje v baziliki svetega Petra vodil vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin. Prebral je homilijo, ki jo je pripravil sveti oče. V njej je spregovoril o treh glagolih, ki v Božji Materi dobijo svojo izpolnitev: blagosloviti, roditi in najti. Poudaril je, da smo tudi mi poklicani, da bi blagoslavljali druge, o njih dobro govorili, skrbeli zanje: »Prositi moramo za milost, da bi našli čas za Boga, za ljudi, za bližnjega, za tistega, ki je sam, ki trpi, ki potrebuje poslušanje in skrb. Če bomo našli čas, da ga bomo podarili, bomo presenečeni in srečni kot pastirji. [...] Marija, ki je Boga nosila v času, naj nam pomaga, da bomo podarjali svoj čas.«
Na praznik Gospodovega razglašenja se je sveti oče v homiliji zaustavil ob treh vidikih, ki nam pomagajo razumeti, kaj pomeni biti častilci Gospoda: »povzdigniti oči«, »podati se na pot« ter »videti«. »Naj nas Gospod Jezus naredi za svoje resnične častilce, zmožne z življenjem razodevati njegov načrt ljubezni, ki zaobjema celotno človeštvo. Prosimo za milost za vsakega od nas in za vso Cerkev, da bi se naučili častiti, da bi še naprej častili, se zelo urili v tej molitvi češčenja, kajti samo Boga je treba častiti.
11. januarja je izšlo apostolsko pismo Spiritus Domini, s katerim je sveti oče vzpostavil službi branja beril (lektorata) in delitve obhajila (akolitata) v stalni in institucionalni obliki tudi za ženske. Z njim je bil spremenjen 230. člen Zakonika cerkvenega prava.
Med opoldanskim nagovorom 31. januarja pa je papež Frančišek napovedal, da bo Cerkev na četrto nedeljo v juliju, torej v bližini godu sv. Joahima in Ane, vsako leto obhajala svetovni dan starih staršev in ostarelih oseb.
Februar
Na praznik Jezusovega darovanja v templju, ko obhajamo dan posvečenega življenja, je papež Frančišek daroval sveto mašo v vatikanski baziliki. Zaradi pandemije je bilo tudi tokrat število prisotnih vernikov omejeno, zato so se slovesnosti udeležili le nekateri predstavniki redovnih skupnosti. Sveti oče je v homiliji razmišljal o potrpežljivosti. Najprej se je zaustavil ob Simeonovi potrpežljivosti, ki je po njegovih besedah ogledalo Božje potrpežljivosti. Zatem pa je nakazal tri področja, kjer se udejanja potrpežljivost posvečenih oseb: v osebnem življenju, v življenju v skupnosti ter v odnosu do sveta. »Potrebujemo pogumno potrpežljivost, da bi hodili, odkrivali nove poti, da bi iskali, kaj nam predlaga Sveti Duh. Zrimo potrpežljivost Boga in prosimo za Simeonovo zaupljivo potrpežljivost, da bi tudi naše oči mogle videti luč zveličanja in jo ponesti vsemu svetu.«
4. februarja letos smo prvič obhajali mednarodni dan človeškega bratstva. Generalna skupščina Združenih narodov se je za ta datum odločila v spomin na dan, ko sta leta 2019 papež Frančišek in veliki imam Al Azharja v Abu Dabiju podpisala Dokument o človeškem bratstvu. Sveti oče je prvi mednarodni dan človeškega bratstva obeležil s sodelovanjem na spletnem srečanju, med katerim je bila podeljena tudi nagrada za človeško bratstvo Zayed 2021. V video sporočilu je papež Frančišek bratstvo opredelil kot poslušanje, spoštovanje in iskreno sprejemanje. Poudaril je, da ne smemo izgubljati časa, kajti nahajamo se na mejniku človeštva: ali bratstvo ali pa se bomo med seboj uničili.
Marec
Sveti oče se je na 33. mednarodno apostolsko potovanje v Irak, ki je potekalo od 5. do 8. marca pod geslom »Vi vsi pa ste bratje«, odpravil »kot romar miru, ki išče bratstvo, ki ga vodi želja, da bi molil in hodil skupaj tudi z brati in sestrami drugih verskih izročil pod znamenjem očeta Abrahama, ki zbira v isto družino muslimane, jude in kristjane.« Poleg srečanj z državnimi in cerkvenimi predstavniki ter svetih maš, ki so običajno na programu med apostolskimi obiski, so bili tokrat posebej pomenljivi še trije drugi dogodki: vljudnostni obisk pri ajatoli Al-Sistaniju v Nadžafu, medversko srečanje na planoti Ur, kjer je Abraham začel svojo pot proti obljubljeni deželi, v Mosulu pa je potekala zadušna molitev za žrtve vojne.
Na medverskem srečanju je sveti oče spregovoril o poti miru, na kateri je nujno potrebno vzgajati za bratstvo, saj se lahko rane preteklosti ozdravijo le skupaj z drugimi: »Da bi šli naprej, moramo skupaj narediti nekaj dobrega in konkretnega. To je pot, predvsem za mlade, ki ne smejo videti svojih sanj zlomljenih zaradi preteklih konfliktov! Nujno je, da se jih vzgaja za bratstvo, vzgaja za gledanje zvezd. To je resnična in dejanska nujnost; to bo najučinkovitejše cepivo za jutrišnji mir. Kajti vi, dragi mladi, ste naša sedanjost in naša prihodnost!« Ob koncu medverskega srečanja so prisotni zmolili papeževo molitev Abrahamovih otrok.
April
Med tradicionalnim velikonočnim blagoslovom Ubi et Orbi (mestu in svetu), ki je letos zaradi pandemije potekal pred oltarjem katedre v baziliki sv. Petra, je papež Frančišek dejal, da velikonočno oznanilo ne kaže na nek privid, ne razkriva magične formule in ne nakazuje poti za pobeg pred težkimi razmerami, ki jih živimo, ampak spominja na drugačno stvarnost: »Sredi številnih težav, ki jih doživljamo, nikoli ne pozabimo, da smo bili ozdravljeni po Kristusovih ranah (prim. 1 Pt 2,24). V luči Vstalega je naše trpljenje spremenjeno. Kjer je bila smrt, je življenje, kjer je bilo žalovanje, je sedaj tolažba. Ko je Jezus objel križ, je dal smisel našemu trpljenju; in sedaj molimo, da bi se blagodejni učinki tega ozdravljenja razširili po vsem svetu.«
Sveto mašo na nedeljo Božjega usmiljenja je tokrat papež obhajal v cerkvi Svetega Duha v Sassiji skupaj z zaporniki, begunci, migranti, zdravstvenimi delavci, invalidi ter z nekaterimi misijonarji usmiljenja. Med homilijo je spregovoril o tem, kako so učenci, ki so od Jezusa prejeli usmiljenje, tudi sami postali usmiljeni, ter povabil, naj isto storimo tudi mi: »Danes je dan, v katerem se je potrebno vprašati: "Ali sem jaz, ki sem tolikokrat prejel mir od Boga, njegovo odpuščanje, njegovo usmiljenje, usmiljen z drugimi? Ali jaz, ki sem se tolikokrat hranil z Jezusovim Telesom, naredim kaj, da bi nasitil tiste, ki so revni?" Ne ostanimo brezbrižni. Ne živimo polovičarske vere, ki prejema, vendar ne daje. [...] Bratje in sestre, dopustimo, da nas mir, odpuščanje in rane usmiljenega Jezusa obudijo v življenje. In prosimo za milost, da bi postali priče usmiljenja. Le tako bo vera živa. In življenje bo poenoteno.«
Na svoj god, 23. aprila, pa je papež Frančišek v preddverju dvorane Pavla VI. z obiskom presenetil pomoči potrebne osebe, ki so prišle po drugi odmerek cepiva proti covidu-19. Pozdravil je tudi prostovoljce in zdravstvene delavce, med vse prisotne pa so nato razdelili veliko čokoladno jajce.
Maj
Na željo svetega očeta je v mesecu maju pod geslom »Vsa Cerkev je neprenehoma molila k Bogu« potekal »molitveni maraton« v prošnji za prenehanje pandemije. Vsak dan je iz enega izmed tridesetih marijanskih svetišč po svetu potekal neposredni prenos molitve rožnega venca. Prvi in zadnji dan v mesecu je molitev vodil sveti oče: prvič pri Marijinem oltarju v baziliki sv. Petra, drugič pa v vatikanskih vrtovih. Ob sklepu molitvenega maratona je pred podobo Marije, ki razvezuje vozle, zmolil posebno molitev, ki jo je sklenil z naslednjimi besedami: »Veliko je namreč vozlov, ki stiskajo naša življenja in vežejo naše dejavnosti. To so vozli sebičnosti in brezbrižnosti, gospodarski in socialni vozli, vozli nasilja in vojne. […] Prosimo te, o Sveta Mati, razveži vozle, ki nas utesnjujejo materialno in duhovno, da bomo z veseljem pričevali o tvojem Sinu, našem Gospodu Jezusu Kristusu.«
3. maja je papež Frančišek v apostolski palači vodil dnevno molitveno uro in redni javni konzistorij za kanonizacijo sedmih blaženih, med katerimi bo tudi Karel de Foucauld.
Junij
Zaradi pandemije papež letos slovesnega praznika Kristusovega Telesa in Krvi ni obhajal v eni izmed rimskih župnij, ampak je daroval sveto mašo v vatikanski baziliki. Med homilijo je poudaril, da evharistije, ki jih obhajamo mi, že sedaj preoblikujejo svet, v kolikor se mi pustimo preoblikovati in postanemo razlomljen kruh za druge: »Razlomimo svoje življenje v sočutju in solidarnosti, da bi svet preko nas videl veličino Božje ljubezni. In tedaj bo Gospod prišel, ponovno nas bo presenetil, ponovno bo postal hrana za življenje sveta. In nasitil nas bo za vedno, vse do dne, ko bomo na nebeški gostiji zrli njegovo obličje in se brez konca veselili.«
Tudi letos je papež Frančišek na praznik apostolov Petra in Pavla, 29. junija, v vatikanski baziliki daroval sveto mašo, med katero je blagoslovil palije za nove nadškofe. Slovesnosti se vsako leto udeleži tudi delegacija carigrajskega ekumenskega patriarhata. Sveti oče je med homilijo poudaril, da sta bila Peter in Pavel »svobodna samo zato, ker sta bila osvobojena. Srečala sta se s Kristusom in doživela ljubezen, ki ju je ozdravila in osvobodila.« Tudi mi smo po njegovih besedah osvobojeni takrat, »ko se nas dotakne Gospod.«
V mesecu juniju je sveti oče sklenil cikel katehez o molitvi ter pričel z novim sklopom katehez o Pismu Galačanom.
Julij
1. julija je v Vatikanu potekal Dan premišljevanja in molitve za Libanon, ki se je sklenil z ekumensko molitvijo v baziliki sv. Petra. Udeležil se je je tudi papež Frančišek, ki je zbrane tudi nagovoril. Ob koncu je zaželel: »Bratje in sestre, naj se razblini noč sporov in naj vzide zarja upanja. Naj prenehajo sovraštva, se končajo spori in naj Libanon ponovno izžareva luč miru.«
Od 4. do 14. julija je bil sveti oče v bolnišnici Gemelli zaradi kirurškega posega na debelem črevesu, tako da je opoldansko molitev 11. julija vodil z balkona bolnišnice. Pred vrnitvijo v Dom sv. Marte se je napotil v baziliko Marije Velike, kjer se je pred podobo Device rešiteljice rimskega ljudstva zahvalil za uspešno operacijo poseg ter molil za vse bolnike.
25. julija smo obhajali prvi svetovni dan starih staršev in ostarelih. Ob tej priložnosti je bil objavljen video, v katerem papež Frančišek moli skupaj s starimi starši in ostarelimi. V vatikanski baziliki pa je slovesno sveto mašo vodil msgr. Rino Fisichella, predsednik Papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije, ki je prebral homilijo, ki jo je pripravil papež Frančišek. V njej se je sveti oče zaustavil ob glagolih videti, podeliti in varovati ter poudaril, da so stari starši in ostareli kruh, ki hrani naše življenje: »Bodimo hvaležni za njihove pozorne oči, ki so nas opazile, za njihova kolena, ki so nas držala v naročju, za njihove roke, ki so nas spremljale in dvignile, za njihovo igro z nami ter za nežnosti, s katerimi so nas tolažili. Prosim, ne pozabimo nanje. Sklenimo zavezo z njimi. Naučimo se zaustaviti, jih prepoznati, jim prisluhniti. Nikoli jih ne zavrzimo. Varujmo jih z ljubeznijo. In naučimo se deliti z njimi čas. Tako bomo postali boljši. In skupaj, mladi in ostareli, se bomo nasitili ob mizi podelitve, ki jo blagoslavlja Bog.«
Avgust
Na slovesni praznik Marijinega vnebovzetja je sveti oče z verniki na Trgu sv. Petra molil opoldansko molitev. V nagovoru je izpostavil Marijin zgled ponižnosti: »Tudi za nas je ponižnost vedno izhodišče, je začetek naše vere. Temeljnega pomena je, da smo ubogi v duhu, potrebni Božje pomoči. Kdor je poln sebe, ne da prostora Bogu. Večkrat smo polni samih sebe. Kdor je poln sebe, ne da prostora Bogu. Kdor pa ostaja ponižen, omogoči Bogu, da dela velike stvari (prim. v. 49).«
September
12. septembra se je papež Frančišek odpravil na drugo mednarodno apostolsko potovanje v tem letu. Kot je dejal sam med sredino splošno avdienco po povratku v Vatikan, je bilo to »romanje molitve, romanje h koreninam, romanje k upanju«. Najprej je odšel v Budimpešto, kjer je vodil slovesno bogoslužje ob sklepu 52. mednarodnega evharističnega kongresa, nato pa se je tri dni mudil na Slovaškem. V Budimpešti se je v Muzeju likovne umetnosti srečal s predsednikom republike Jánosom Áderjem, predsednikom vlade Viktorjem Orbanom in podpredsednikom vlade Zsoltom Semjénom, nato pa še z madžarskimi škofi. Med homilijo v Budimpešti je povabil, naj dopustimo, da nas srečanje z Jezusom v evharistiji preoblikuje: »Ne zadovoljimo se z malim; ne prepustimo se veri, ki živi iz obredov in ponavljanj, odprimo se pohujšljivi novosti križanega in vstalega Boga, razlomljenega Kruha, ki daje svetu življenje. Veseli bomo; in prinašali bomo veselje.«
Ob prihodu na Slovaško je najprej potekalo ekumensko srečanje, naslednji dan pa vljudnostni obisk pri predsednici države, srečanje s predstavniki oblasti, civilne družbe in diplomatskim zborom. V katedrali sv. Martina v Bratislavi se je papež dopoldan srečal s škofi, duhovniki, redovniki, redovnicami, bogoslovci in katehisti, popoldan pa je zasebno obiskal »Center Betlehem«. Sledilo je srečanje z judovsko skupnostjo. Naslednji dan je odšel v Prešov, kjer je vodil božansko liturgijo sv. Janeza Krizostoma, nato pa v Košice, kjer se je srečal z romsko skupnostjo in z mladimi. Vrhunec romanja na Slovaškem je bila 15. septembra sveta maša pri narodnem svetišču Sedmih žalosti Device Marije v Šaštinu, kjer vsako leto na ta dan, ko obhajamo god Žalostne Matere Božje, poteka vseslovaško romanje. Sveti oče je med homilijo spregovoril o Marijinem zgledu vere ter zbranim zaželel, da bi njihova vera ostala vedno na poti, da bi imela duha preroštva ter bi bila bogata s sočutjem: »Tudi mi se ob pogledu na Devico Žalostno Mater odprimo za vero, ki postane sočutje, ki postane podelitev življenja s tistimi, ki so ranjeni, ki trpijo in so primorani nositi na ramah težke križe. Za vero, ki ne ostaja abstraktna, ampak nam pomaga vstopiti v meso in postati solidarni s tistimi, ki potrebujejo pomoč.«
Sveti oče je 23. septembra v baziliki svetega Petra vodil slovesno somaševanje ob začetku plenarnega zasedanja Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE), ki obhaja 50-letnico delovanja. Med homilijo je poudaril, da mnogi v Evropi mislijo, da je vera nekaj, kar pripada preteklosti, ker niso videli Jezusovega delovanja v svojem življenju. Pogosto ga niso videli zato, ker ga mi s svojim življenjem nismo dovolj pokazali. »Pomagajmo današnji Evropi, ki je bolna od utrujenosti, ponovno najti vedno mlado obličje Jezusa in njegove neveste. Ne moremo drugega kot popolnoma dati same sebe, da bi se videla ta neminljiva lepota.«
Oktober
Sveti oče se je 4. oktobra sestal z verskimi voditelji, znanstveniki in strokovnjaki z različnih področij, ki so se v Vatikanu zbrali na srečanju »Vera in znanost: v pripravi na COP26«. V govoru, ki jim ga je izročil v branje, je izpostavil pomen soodvisnosti in soodgovornosti pri zoperstavljanju držam, ki povzročajo rane našemu okolju in nam samim. Prisotni so skupaj s papežem podpisali poziv udeležencem podnebne konference Združenih narodov, ki je potekala v Glasgowu od 31. oktobra do 12. novembra. Pozvali so k »hitremu, odgovornemu in skupnemu ukrepanju za zaščito, obnovo in ozdravitev našega ranjenega človeštva in doma, ki smo ga prejeli v oskrbo«.
Naslednji dan se je sveti oče udeležil srečanja o globalnem vzgojnem sporazumu. Spregovoril je o tesni povezanosti verstev s področjem vzgoje in izobraževanja ter izpostavil pomembnost verstev pri spodbujanju prenovljenega vzgojnega delovanja, ki lahko pripomore k rasti univerzalnega bratstva v svetu.
6. oktobra je papež Frančišek ustanovil Sklad za katoliško zdravstvo. Njegov namen je »nuditi ekonomsko podporo Cerkvenim zdravstvenim ustanovam, da bi se ohranila karizma ustanoviteljev, vključitev v mrežo podobnih struktur v Cerkvi ter s tem njihov izključno dobrodelni namen v skladu z družbenim naukom Cerkve.«
7. oktobra je pred rimskim Kolosejem potekalo 35. molitveno srečanje za mir, ki se ga je udeležil tudi sveti oče. Povabil je k zavzemanju za mir, ki po njegovih besedah ni sporazum, o katerem se je treba pogajati, ali vrednota, o kateri se je treba pogovarjati, ampak drža srca, ki se rodi iz pravičnosti, raste v bratstvu in živi v zastonjskosti. »Molitev in delovanje lahko spremenita tok zgodovine. Bodite pogumni, bratje in sestre! Pred nami je vizija, ki je enaka viziji mnogih mladih in ljudi dobre volje: zemlja kot skupni dom, ki ga naseljujejo bratska ljudstva.«
V nedeljo, 10. oktobra, se je s sveto mašo v vatikanski baziliki začela sinoda o sinodalnosti, dan pred tem pa je v novi sinodalni dvorani potekalo plenarno zasedanje in delo po jezikovnih skupinah. Papež Frančišek je med homilijo spregovoril o milosti srečanja, medsebojnega poslušanja in razločevanja. »Sinoda je pot duhovnega razločevanja, cerkvenega razločevanja, ki se udejanja med češčenjem, molitvijo in v stiku z Božjo Besedo. [...] Beseda nas odpre za razločevanje in ga razsvetljuje. Ona naj usmerja Sinodo, da ne bo cerkveni sestanek, študijski simpozij ali politični kongres, da ne bo parlament, temveč dogodek milosti, proces ozdravljanja, ki ga vodi (Sveti) Duh.«
November
Na spomin vernih rajnih je papež daroval sveto mašo na francoskem vojaškem pokopališču v Rimu. Dejal je, da smo v življenju vedno na poti, pokopališča pa nas spominjajo tudi na naš poslednji korak, ki ga bomo storili. »Ti, ki greš mimo, pomisli na svoje korake in na svoj zadnji korak: naj bo v miru. Mir v srcu, mir v vsem. Ti grobovi, ki govorijo, sami od sebe vpijejo – vpijejo! – "Mir!".«
V okviru svetovnega dneva revnih se je sveti oče 12. novembra v Assisiju srečal z reveži iz različnih evropskih držav. Potem, ko je prisluhnil nekaterim pretresljivim pričevanjem, je zbrane nagovoril. Dejal je, da je čas, da prekinemo krog brezbrižnosti in ponovno odkrijemo lepoto srečanja in dialoga. »Naj to srečanje odpre srca vseh nas, da bi se dali na razpolago drug drugemu, odprli srce, da bi naša šibkost postala moč, ki nam pomaga še naprej hoditi po poti življenja, da bi svojo revščino spremenili v bogastvo, ki ga bomo delili, in tako izboljšali svet.«
21. novembra, na praznik Kristusa Kralja, je prvič potekal svetovni dan mladih po škofijah, ki ga je sicer vesoljna Cerkev obhajala na cvetno nedeljo. Ob tej priložnosti je papež Frančišek vodil slovesno somaševanje v vatikanski baziliki. Med homilijo je posebej nagovoril mlade. Povabil jih je, naj bodo svobodni in pristni, goreči za resnico ter naj ne prenehajo sanjati. »V Jezusovi svobodi najdemo tudi pogum, da gremo proti toku. […] proti nezdravemu toku našega sebičnega, zaprtega in togega jaza, ki večkrat išče naveze, da bi preživel. Iti torej proti toku, da bi šli po Jezusovih sledeh. […] Bodite svobodni, bodite pristni, bodite kritična vest družbe.«
December
Mesec december je bil v znamenju 35. apostolskega potovanja na Ciper in v Grčijo, ki je potekalo od 2. do 6. decembra. Sveti oče se je v ti deželi odpravil kot romar »po stopinjah prvih velikih misijonarjev, še zlasti apostolov Pavla in Barnaba,« kot je dejal v video sporočilu pred odhodom. Šlo je za romanje k izvirom, na katerem sta bila v ospredju predvsem ekumenski vidik in bližina migrantom.
Na Cipru se je papež srečal s predsednikom in predstavniki oblasti ter katoliškimi skupnostmi, nagovoril pa je tudi sveti sinod ciprske pravoslavne Cerkve. Med sveto mašo, ki jo je zatem daroval na stadionu v Nikoziji, je spregovoril o evangeljskem odlomku o dveh slepih, ki ju Jezus ozdravi. Poudaril je, da smo tudi mi povabljeni narediti tri prehode: iti k Jezusu, da bi ozdraveli, nositi rane skupaj ter z veseljem oznanjati evangelij. »Obnovimo svoje zaupanje Vanj! Recimo mu: Jezus, verujemo, da je tvoja luč večja od vsake naše teme; verujemo, da nas Ti moreš ozdraviti, da Ti moreš prenoviti naše bratstvo, da moreš pomnožiti naše veselje.« Sveti oče je obisk Cipra sklenil z ekumensko molitvijo z migranti. Poudaril je, da nam po sanjah migrantov govori Bog in nas poziva, naj se ne vdamo v svet, ki je poln razdeljenosti.
Prva papeževa srečanja v Grčiji so bila 4. decembra v predsedniški palači v Atenah. Predstavnikom oblasti je spregovoril o Grčiji kot zibelki demokracije ter izpostavil potrebo po soudeležbi in aktivnem vključevanju vseh v različna družbena področja. Sledil je vljudnostni obisk pri Hieronimu II., nadškofu Aten in vse Grčije v pravoslavni nadškofijski palači v Atenah, zatem pa je sledilo srečanje, na katerem sta bili prisotni tudi obe spremstvi. Srečanje s katoliškimi škofi, z duhovniki, redovniki in redovnicami, semeniščniki in katehisti je potekalo v katedrali sv. Dionizija. Naslednji dan je sveti oče obiskal sprejemni in identifikacijski center v Mitileni na otoku Lezbosu, kjer se je srečal z begunci. Spregovoril je o migracijah in pozval, naj se ustavi »ta brodolom civilizacije.« Po povratku v Atene pa je v koncertni dvorani Megaron daroval sveto mašo. Med homilijo se je zaustavil ob besedah »puščava« in »spreobrnjenje«. Povabil je, da se ne bi bali svojih bivanjskih puščav, saj so le-te kraj srečanja z Bogom, ki prihaja k nam v situacijah, ki se zdijo brezupne, brezizhodne. »Prosimo za milost, da bi verovali, da se z Bogom stvari spremenijo; da On ozdravlja naše strahove, zaceli naše rane, suhe kraje spremeni v izvire voda. Prosimo za milost upanja. Upanje je namreč tisto, ki oživlja vero in ponovno vnema dejavno ljubezen. Upanje je tisto, po čemer danes žeja puščave sveta.« Sklepno dejanje apostolskega obiska v Grčiji pa je bilo srečanje z mladimi. Spodbudil jih je, naj pogumno hodijo naprej, tvegajo in se odprejo za druge. Naj ne bodo zadovoljni z virtualnimi srečanji, ampak naj iščejo resnična srečanja.
V tokratnih božičnih voščilih rimski kuriji je sveti oče spregovoril o ponižnosti kot pogoju za vero, duhovno življenje in svetost.
Med blagoslovom Mestu in svetu na božič pa je poudaril, da je kljub mnogim težavam današnjega časa upanje močnejše, kajti »Dete nam je rojeno« (Iz 9,5). Svoj nagovor je sklenil z naslednjimi besedami: »On je Božja Beseda in je postal otrok, ki ne more govoriti, ki je sposoben samo brbljati in potrebuje vse. Hotel se je naučiti govoriti kot vsak otrok, da bi se mi naučili poslušati Boga, svojega Očeta, in se poslušati med seboj ter vstopati v pogovor kot bratje in sestre. O Kristus, za nas rojeni, nauči nas hoditi s teboj po stezah miru.«
Na praznik svete družine je papež Frančišek zakoncem v okviru leta družine Amoris laetitia napisal pismo, v katerem jih spodbuja, naj živijo poslanstvo, ki jim ga je zaupal Jezus. Kot je dejal, gre za izraz njegove »bližine in naklonjenosti«, njegovo »božično darilo« zakoncem.
