Sveti oče: naj božič ne bo skomercializiran, ampak pristen

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Dragi bratje in sestre, dober dan!
Izrekam vam dobrodošlico na dan, ko bo potekalo odprtje drevesa in jaslic, ki so postavljene na Trgu svetega Petra, kot tudi jaslic v tej dvorani.

Iz srca pozdravljam perujsko delegacijo iz Huancavelice, področja, kjer se nahaja vas Chopcca, od koder prihajajo velike jaslice, ki so postavljene na Trgu. Škofu msgr. Carlosu Salcedu Ojedi se zahvaljujem na njegove besede in izražam svojo hvaležnost civilnim in cerkvenim oblastem, zlasti perujskemu zunanjemu ministru in vsem, ki so sodelovali. Osebe v jaslicah, ki so narejene iz materialov in oblačil, ki so značilna za tista področja, predstavljajo andska ljudstva in simbolizirajo univerzalni klic k zveličanju. Jezus je namreč prišel na zemljo v konkretnosti nekega ljudstva, da bi rešil vsakega moškega in žensko, vseh kultur in narodnosti. Postal je majhen, da bi ga lahko sprejeli in prejeli dar Božje nežnosti.

Poleg jaslic je veličastna smreka iz gozdov Andala v Trentinu. Pozdravljam delegacijo, ki prihaja od tam: oblasti, duhovnike, vernike, ki jih spremlja nadškof msgr. Lauro Tisi, kateremu se zahvaljujem za izrečene besede. Nocoj se bodo na koncu slovesnosti ob uradni predaji prižgale luči, ki krasijo drevo. Le-to bo ostalo ob jaslicah do konca božičnih praznikov in ga bodo občudovali romarji iz mnogih krajev. Smreka je znamenje Kristusa, drevesa življenja (prim. Raz 2,7), drevesa, do katerega človek ni imel dostopa zaradi greha (prim. 1 Mz 2,9). Toda z božičem se je božje življenje združilo s človekovim. Božično drevo torej spominja na ponovno rojstvo, na dar Boga, ki se za vedno združi s človekom, ki nam podarja svoje življenje. Luči na smreki spominjajo na Jezusovo luč, luč ljubezni, ki še naprej sveti v nočeh sveta.

Dragi prijatelji, to je božič, ne dopustimo, da bi ga izpridila potrošništvo in brezbrižnost. Njegovi simboli, predvsem jaslice in okrašeno drevo, nas vračajo v gotovost, ki napolnjuje naša srca z mirom, v veselje zaradi učlovečenja, k Bogu, ki postane bližnji: on živi z nami, našim dnevom daje ritem upanja. Drevo in jaslice nas uvajajo v tisto tipično vzdušje božiča, ki je del dediščine naših skupnosti: ozračje, bogato z nežnostjo, podelitvijo in družinsko intimo. Ne živimo nepristnega, skomercializiranega božiča! Dopustimo, da nas ovije Božja bližina, ki je sočutna, ki je nežna; dopustimo, da nas ovije božično vzdušje, ki nam ga prinašajo v srce umetnost, glasba, pesmi in običaji.

Tisti, ki bodo v prihodnjih dneh prišli sem, v dvorano Pavla VI., bodo lahko okusili to vzdušje tudi zahvaljujoč jaslicam, ki bodo zdaj odprte. Naredili so jih mladi iz župnije sv. Jerneja v kraju Gallio iz škofije Padova, ki so tukaj prisotni s škofom msgr. Claudiem Cipollo, kateremu se zahvaljujem za to, kar je povedal. Hvaležen sem vam za ta dar, sad zavzetosti in premišljevanja o božiču, prazniku zaupanja in upanja. Razlog za naše upanje je ta, da je Bog z nami, zaupa nam in se nas nikoli ne naveliča! In nikoli se nam ne naveliča odpuščati. Mi smo tisti, ki se naveličamo prositi za odpuščanje. Prihaja, da bi prebival z ljudmi, zemljo izbere za svoj dom, da bi ostal z nami in sprejel stvarnost, kjer preživljamo svoje dneve. To je tisto, kar nas učijo jaslice. Bog se ob božiču ne razodeva kot nekdo, ki je visoko, da bi vladal, ampak kot Tisti, ki se poniža, majhen in ubog, kot sopotnik, da bi služil: to pomeni, da moramo, če želimo biti podobni njemu, slediti poti ponižanja, služenja. Da bi bil božič resnično božič, ne pozabimo tega: Bog prihaja, da bi bil z nami in nas prosi, naj poskrbimo za brate in sestre, zlasti za najrevnejše, najšibkejše in najbolj krhke, ki so v nevarnosti, da bi bili zaradi pandemije še bolj potisnjeni na rob. Tako je prišel Jezus in na to nas spominjajo jaslice.

Naj nam Marija in sveti Jožef pomagata tako živeti božič. Ponovno izražam svojo hvaležnost vam vsem, vašim deželam in vašim družinam. Naj vas Bog blagoslovi. Prosim, ne pozabite moliti zame. Hvala.