Papež Frančišek: Marijino materinstvo je v tem, da Sina, ki je rojen, ponudi vsem nam
Papež Frančišek
Evangelij današnjega bogoslužja govori o njej in nas ponovno napoti na očarljivost jaslic. Pastirji gredo brez odlašanja k votlini in kaj najdejo? Besedilo pravi, da najdejo »Marijo, Jožefa in dete, položeno v jasli« (Lk 2,16). Zadržimo se pri tem prizoru in si predstavljajmo Marijo, ki je kot nežna in skrbna mama Jezusa pravkar položila v jasli. V tej položitvi lahko vidimo dar za nas. Marija Sina ne zadrži zase, ampak ga predstavi nam; ne stisne ga samo v svoje naročje, ampak ga odloži, da bi nas povabila, naj ga gledamo, sprejmemo in častimo. To je Marijino materinstvo, saj Sina, ki je rojen, ponuja vsem nam. Vedno nam daje Sina, kaže na Sina, nikoli, da bi bil Sin nekaj samo njenega, ne. Tako je bilo med vsem Jezusovim življenjem.
Ko ga postavi pred naše oči, nam brez besed daje čudovito sporočilo: Bog je blizu, je na dosegu roke. Ne prihaja z močjo nekoga, ki hoče, da bi se ga bali, ampak s krhkostjo nekoga, ki nas prosi, da bi ga ljubili. Ne sodi nas od zgoraj s prestola, ampak nas gleda od spodaj kot brat, še več, kot sin. Rodi se majhen in potreben, da bi se nikomur več ne bilo treba sramovati samega sebe. Ravno ko doživljamo svojo šibkost in krhkost, lahko Boga čutimo še bliže, ker se nam je predstavil takšen, slaboten in krhek. Bog-otrok se rodi, da ne bi izključil nikogar, da bi vsi postali bratje in sestre.
Tako torej: novo leto se začenja z Bogom, ki nas v Materinem naročju in ležeč v jaslih spodbuja z nežnostjo. Potrebujemo to spodbudo. Zaradi pandemije še vedno živimo v negotovih časih. Mnogi se bojijo prihodnosti in jih bremenijo družbene razmere, osebni problemi, nevarnosti, ki izhajajo iz ekološke krize, krivic in svetovnega gospodarskega neravnovesja. Ko gledam Marijo, ki ima v naročju svojega Sina, mislim na mlade matere in njihove otroke, ki bežijo pred vojnami in lakoto, ali pa čakajo v begunskih taboriščih. Veliko jih je. In ob zrenju Marije, ki polaga Jezusa v jasli in ga da na voljo vsem, se spomnimo, da se svet spreminja in da se življenje vseh izboljša le, če se damo na razpolago drugim, ne da bi čakali, da bi oni začeli prvi. Če bomo postali tvorci bratstva, bomo lahko ponovno stkali niti sveta, ki so ga raztrgale vojne in nasilje.
Danes obhajamo Svetovni dan miru. Mir »je istočasno dar od zgoraj in sad skupnega prizadevanja« (Sporočilo za 55. Svetovni dan miru, 1). Dar od zgoraj: prositi moramo Jezusa, saj ga sami ne moremo obvarovati. Mir lahko resnično gradimo le, če ga imamo v srcu, le če ga prejmemo od Kneza miru. Vendar pa je mir tudi naše prizadevanje: zahteva, da naredimo prvi korak, zahteva konkretna dejanja. Gradi se s pozornostjo do zadnjih, s pospeševanjem pravičnosti, s pogumom odpuščanja, ki pogasi ogenj sovraštva. Potrebuje pa tudi pozitiven pogled, da v Cerkvi in v družbi vedno gledamo ne na zlo, ki nas deli, ampak na dobro, ki nas lahko združi! Ne koristi, če smo pobiti in se pritožujemo, ampak si moramo zavihati rokave za graditev miru. Naj Božja Mati, Kraljica miru, na začetku tega leta doseže slogo našim srcem in vsemu svetu.