Papež Frančišek: Med pridigo je potrebno ponuditi Božjo Besedo tako, da zgane srce
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
Napotil se je v Nazaret, kjer je odraščal in se je udeležil molitve v shodnici. Vstal je, da bi bral. V zvitku je našel odlomek iz preroka Izaija glede Mesija, ki razglaša sporočilo tolažbe in osvoboditve za reveže in zatirane (prim. Iz 61,1-2). Potem, ko ga je prebral, »so bile oči vseh v shodnici uprte vanj« (v. 20). Vsi so bili v pričakovanju in Jezus jih je spodbudil in jim rekel: »Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali« (v. 21).
Zaustavimo se pri tem »danes«. Gre za prvo besedo Jezusovega pridiganja, ki jo prinaša Lukov evangelij. Gospod jo je izgovoril in nakazuje »danes«, ki gre skozi vsa obdobja in je vedno veljavna. Božja Beseda je vedno »danes«. Ko ti prebiraš Božjo Besedo in jo prav razumeš, se v tvoji duši začne »danes«. Izaijeva prerokba izhaja iz preteklih stoletij, a Jezus jo »z močjo Svetega Duha« (v. 14). udejanja in še zlasti dovrši ter nakaže način, kako sprejeti Božjo Besedo, to je danes. A ne kot, starodavno zgodovino, ne, danes. Danes govori tvojemu srcu.
Jezusove rojake je zadela ta njegova beseda. Četudi so zamegljeni zaradi predsodkov in mu ne verjamejo, opazijo, da njegovo poučevanje ni isto, kot je drugih učiteljev (prim. v. 22). Slutijo, da je v Jezusu nekaj več. Kaj je to? Maziljenje Svetega Duha. Včasih se zgodi, da naše pridige, naše poučevanje ostane splošno, abstraktno, se ne dotakne duše in življenja ljudi. Zakaj? Zato, ker manjka moč tega »danes«, tistega »danes«, ki ga Jezus »napolni s smislom«, z močjo Duha. Danes ti govori. Da, včasih poslušamo lahko brezhibne konference, retorično popolne govore, ki pa ne premaknejo srca in vse ostane, kot je bilo prej. Številne pridige, to pravim s spoštovanjem, a z bolečino, so abstraktne in namesto, da bi prebudile dušo, jo uspavajo. (Ko zaradi takšne pridige) ljudje začenjajo gledati na uro: »Kdaj bo tega konec?«, le-ta uspava dušo. Pri pridiganju se lahko tvega, da brez maziljenja Svetega Duha le-to osiromaši Božjo Besedo, zdrsne v moralizem in abstraktne pojme, z oddaljenostjo predstavi evangelij, kakor da je zunaj časa, daleč od utripa vsakdanjega življenja. Toda beseda, v kateri ne utripa moč tega »danes«, ni vredna Jezusa in ne pomaga pri življenju ljudi. Zaradi tega tisti, ki pridiga, mora prvi okušati ta »Jezusov danes«, da ga bo lahko sporočal v »danes« drugih. Če kdo hoče pripraviti predavanja, konference, naj to naredi, ampak kje drugje in ne med trenutkom pridige, kjer je potrebno ponuditi Besedo tako, da zgane srce.
Dragi bratje in sestre, na to nedeljo Božje Besede, bi se rad zahvalil pridigarjem in oznanjevalcem evangelija, ki ostajajo zvesti Besedi, ki zgane srce, zvesti temu »danes«. Molimo za njih, da bi živeli »Jezusov danes«, sladko moč njegovega Duha, ki oživlja Sveto pismo. Božja Beseda je namreč živa in učinkovita (prim. Heb 4,12), nas spreminja, vstopa v naše dogajanje, razsvetljuje vsakdan. Tolaži in vse ureja. Zapomnimo si, da Beseda spremeni kateri koli dan v »danes«, po katerem nam Bog govori. Zato vzemimo v roko evangelij, da bomo vsak dan v brali in ponovno prebrali kratek odlomek. Nosite v žepu ali v torbici majhen evangelij, da ga boste prebirali med potovanjem, v katerem koli trenutku, ga v miru prebirali. S časom bomo odkrili, da so te besede narejene prav za nas, za naše življenje. Pomagale nam bodo vsak dan sprejeti z boljšim, bolj vedrim pogledom, kajti ko evangelij vstopi v ta »danes«, ga napolni z Bogom. Hočem vam dati en predlog. Na nedelje letošnjega leta se oznanja Lukov evangelij, evangelij usmiljenja. Zakaj ga ne bi brali tudi osebno, vse, vsak dan kratek odlomek? Postanimo domači z evangelijem. Prinesel nam bo Božjo novost in veselje.
Božja Beseda je tudi svetilnik, ki vodi sinodalno pot, ki se je začela v vsej Cerkvi. Skupaj si prizadevajmo s pozornostjo in razločevanjem poslušati drug drugega, saj ne gre za anketo mnenj, ne, ampak za razločevanje Besede, za skupno poslušanje Božje Besede in Svetega Duha. Marija naj nam izprosi stanovitnost, da se bomo vsak dan hraniti z evangelijem.
