Sveti oče v pogovoru z mladimi študenti: Potrebno je dejavno nenasilje

Andreja Červek – Vatikan

Skoraj dve urni spletni dogodek, ki se je začel ob 19. uri po srednjeevropskem času, sta organizirala čikaška Univerza Loyola in Papeška komisija za Latinsko Ameriko. Papež je srečanje z univerzitetnimi študenti Severne, Srednje in Južne Amerike začel z molitvijo k Mariji, Kraljici miru, naj zaščiti Ukrajino, družine, mlade in vse žrtve napadov.

Graditi mostove je sestavni del krščanske identitete

Študenti so predstavljali pisano paleto današnje mlade populacije celotne ameriške celine: Brazilci, Kanadčani, Američani, Argentinci ... nekateri so migranti, ki so pobegnili iz ene države v drugo ali pa so se s periferij preselili v mestna središča, da bi poiskali boljše življenjske priložnosti. S papežem v Domu svete Marte so se povezali s pametnimi telefoni, tablicami in računalniki ter pripovedovali svoje zgodbe, opozarjali na težke razmere v svojih državah ali pa predstavili projekte, ki jih razvijajo v zadnjih letih.

Ravno izmenjava idej, razmišljanj in pobud, ki nastajajo na različnih koncih Severne, Srednje in Južne Amerike, je način »postavljanja mostov«, o čemer je obsežno govoril tudi sveti oče: »Graditi mostove je sestavni del krščanske identitete. Kristus prihaja, da bi zgradil mostove med Očetom in nami. Kristjan, ki ne zna graditi mostov, je pozabil na svoj krst.«

Dejavno nenasilje

Kot je dejal, bi bilo lepo, če bi ta sinodalni prostor, ki so ga ustvarili včeraj zvečer, postal stalnica med mladimi študenti in papeži. Na obsodbo nasilja enega od študentk se je odzval s trditvijo, da je treba na nasilje odgovoriti z »dejavnim nenasiljem«: »To je največji izziv, ki se pričakuje od vas, obsodba nasilja. Nasilje uničuje, nasilje ne gradi in to vidimo v vojaških in nevojaških diktaturah skozi vso zgodovino. Potrebujemo preroštvo nenasilja. Mnogo lažje je udariti nazaj, ko te kdo udari, namesto da bi nastavili drugo lice.« Papež je spomnil na Gandija in dodal: »Prijaznost je ena najlepših človeških stvari, saj izvira iz nežnosti.« Posvaril pred »igro hinavščine«, ki zastruplja življenje. »Iskrenost stane in te vodi v spreobrnjenje k harmoniji s svetom.«

Narava nikoli ne odpusti

Več študentov se je dotaknilo vprašanja o varovanju stvarstva. Izpostavljeno je bilo, da 20 milijonov ljudi na leto zapusti svojo deželo zaradi podnebnih sprememb in da bi naj do leta 2060 po napovedih prišlo do 1,4 milijarde podnebnih beguncev. Papež Frančišek je povabil k skrbi za skupni dom in spomnil na španski pregovor: »Gospod vedno odpušča, mi odpuščamo včasih, narava pa nikoli ne odpušča.«

Sprejemanje migrantov

Veliko se je govorilo tudi o migraciji. Južnoameriška študentka, ki se je izselila s svojo družino, je obsodila način ravnanja, ki ga je bila deležna: »Nismo posiljevalci, morilci, narkomani ... Smo delavni sanjalci, ki tej državi ponujajo najboljše, kar so.« Papež je dejal, da je migracija »ena najresnejših dram« našega stoletja: »Vidimo ljudi, ki zapuščajo svojo domovino zaradi političnih problemov, vojn, ekonomskih in kulturnih težav. Načelo je zelo jasno: migranta je treba sprejeti, ga spremljati, spodbujati in integrirati.«

Kot že ob drugih priložnostih je ponovil, da morajo države »iskreno povedati, koliko ljudi lahko sprejmejo,« da bodo lahko posredovale tudi druge države. Na ta način se oblikuje bratstvo, ki je v tem razdeljenem svetu zelo potrebno. Papež je dejal, da je pomembno vztrajati pri temi migracij, da je veliko »otrok migrantov«, pri čemer je spomnil, da je tudi sam »sin priseljencev«. Vprašanje migracije je torej izziv za vsakega od nas, še posebej za študente, ki se morajo s tem problemom soočiti, ga preučevati in prevzeti odgovornost zanj, in sicer s pomočjo treh jezikov: glave, srca in rok, ne da bi pri tem podlegli nevarnosti in postali hladni in brezsrčni.

Skrb za naše korenine

Govorilo se je o še eni temi, ki je za papeža zelo pomembna: medgeneracijskem dialogu in odnosu med starejšimi in mlajšimi generacijami. »Ena od samomorilskih stvari za družbo je, če zanika svoje korenine. Vsak mora skrbeti za svoje korenine, zato vztrajam pri dialogu med ostarelimi in mladimi,« je dejal sveti oče. »Starejši so korenine, vsi sadovi izvirajo iz korenin.« Migranti se res morajo vključiti v državo gostiteljico, vendar ne smejo pozabiti svojih korenin, sicer bodo »živeli s to krivdo«.

Cerkev na ulici

Ob koncu srečanja z mladimi študenti je v ospredje prišla še tema sinodalnosti, pri čemer je papež pozval vso Cerkev, naj je »Cerkev na ulici«, »Cerkev v izhodu« in ne »Cerkev kot statični muzej«, kjer je vse čisto in urejeno, vendar pa vse ne deluje. Spomnil je na dogodek, ki ga je doživel v neki četrti v Buenos Airesu. Duhovnik je za božič in veliko noč svojo župnijo spremenil v jedilnico, odprto za priseljence in vse, ki niso imeli s kom preživeti praznikov. »To je v meni povzročilo pohujšanje. Toda bila je to klofuta v obraz, ki je spremenila moje srce.«