Frančišek: Vzgajati zrele osebe, ki so sposobne graditi bratsko človeštvo

Andreja Červek – Vatikan

Za ustanove posvečenega življenja kapitelj predstavlja »konkreten način izvajanja sinodalnosti: je močan čas sestrstva, poslušanja, dialoga, razločevanja; vse v luči in z maziljenjem Svetega Duha«, je dejal papež Frančišek sestram sv. Doroteje Frassinetti. Spomnil je na učenca, ki na poti v Emavs srečata Vstalega Jezusa: »Kakor ta dva učenca, tudi ve, po teh posebnih dneh srečanja z Učiteljem, z vsem zaupanjem, ki ga polagate vanj, se lahko zdaj ponovno podate na pot, ki vam jo On sam danes kaže za življenje ustanove. Kako lepo je, drage sestre, podati se na drugo in drugačno pot, ko vam jo kaže sam Gospod! Kako lepo je stopiti na drugo pot, ki se odkrije v sestrskem dialogu!«

Ustanove posvečenega življenja so v Cerkvi varuhinje velike dediščine in bogatega izročila sinodalnosti: hoditi skupaj s Kristusom in v Duhu predstavlja bistvo krščanskega verskega življenja. »Vedno znova je treba črpati iz teh virov sestrskega sodelovanja, ne se zapirati v ozke kroge in ne se pustiti voditi osebnim ali sebičnim interesom. Vedno se pustiti voditi  Duhu ljubezni in mu z zaupanjem ponavljati prošnjo: "Pokaži nam pot, ki ji naj skupaj sledimo." Duh nas spremlja. Zahvaljujoč njemu lahko hodimo skupaj in doživimo Cerkev, ki prejema in živi dar edinosti.«

Sveti oče je v nadaljevanju govora izpostavil tri drže: občestvo, soudeležba in poslanstvo, ki so bile temeljne poteze ustanoviteljice skupnosti, sv. Doroteje Frassinetti. Posebej je spomnil na njihovo karizmo: »evangelizirati z vzgojo in vzgajati z evangelizacijo«. V kolikor so zveste tej karizmi in torej svojemu poslanstvu, v Cerkvi predstavljajo »rodovitno navzočnost«. To vsi vemo zaradi izkušnje, saj smo vsi bili vzgojeni v družini, šoli, župniji. »V določenem smislu, ni bolj rodovitnega dela kot je vzgojno,« je pripomnil papež. »In to vedno novo bogastvo tudi ve vnašate v različne stvarnosti, kjer ste navzoče. Zato sta vaša karizma in poslanstvo vedno aktualna, rekel bi, da še posebej danes, v kulturnem in socialnem kontekstu, ki zahteva nov vzgojni dogovor. Bolj kot kdajkoli prej je namreč treba združiti moči v splošno vzgojno zavezo, da bi formirali zrele osebe, sposobne presegati fragmentacije in nasprotja ter izgrajevati tkivo odnosov za bolj bratsko človeštvo. Zato vas spodbujam, da vedno znova dajete najboljše od sebe, da bi okrepile prizadevanje za in z novimi generacijami, obnovile gorečnost za bolj odprto in vključujočo vzgojo, ki je sposobna potrpežljivega poslušanja, konstruktivnega dialoga in vzajemnega razumevanja.«