Papež med srečanjem s kanadskimi staroselci prosil odpuščanja in napovedal obisk Kanade

Andreja Červek – Vatikan

Šlo je za sklepno srečanje, medtem ko se je papež že čez teden posamično srečal s posameznimi skupinami. Kot je znano, je prihod staroselskih skupin v Vatikan povezan s pretresljivo zgodovino prisilne kulturne asimilacije staroselcev v Kanadi, v kateri so sodelovale tudi katoliške vzgojno izobraževalne ustanove.

Papež Frančišek se je zbranim zahvalil, da so »odprli svoje srce« in s tem obiskom »izrazili željo po skupni hoji«. Izpostavil je nekaj pomembnih vidikov, ki so se ga med srečanji dotaknili, med drugim »vez med starejšimi in mladimi«: »Treba jo je gojiti in varovati, saj zagotavlja, da se spomin ne izbriše in identiteta ne izgubi. Ko se varujeta spomin in identiteta, se izboljša

 človeštvo.« Spomnil je na pomembno povezanost s stvarstvom in skrb zanj ter spregovoril tudi o bogastvu, ki ga predstavljajo staroselski jeziki, kulture, izročila in umetnost – gre za dediščino, ki po papeževih besedah ne pripada samo njim, ampak celotnemu človeštvu, v kolikor je izraz človečnosti.

Seveda pa ni zaobšel izkoreninjenosti zaradi »kolonizacije, ki je mnoge med vami nespoštljivo iztrgala iz življenjskega okolja in vas poskušala prilagoditi drugi miselnosti«. »Tako sta bili vaša identiteta in vaša kultura ranjeni, mnoge družine so bile ločene, številni otroci so postali žrtve tega homoligiranega delovanja, podprtega z idejo, da napredek prihaja z ideološko kolonizacijo, v skladu s programi, pripravljenimi za pisalno mizo, namesto v spoštovanju življenja ljudi.«

Papež Frančišek je priznal, da so zgodbe, ki jih je slišal v teh dneh, v njem vzbudile dvoje: ogorčenje in sram, pri čemer je prosil za odpuščanje za storjena dejanja s strani katoličanov: »Za obsodbe vredno ravnanje teh članov katoliške Cerkve prosim Boga za odpuščanje in vam iz srca želim reči: zelo mi je žal. Pridružujem se kanadskim bratom škofom in se vam opravičujem.«

Kanadske škofe in katoličane je spodbudil, naj si še naprej prizadevajo najti resnico ter pomagati k ozdravitvi ran in spravi, pri čemer je izpostavil pomen dialoga. Ob koncu govora je še dejal, da se veseli srečanja z njimi v Kanadi: »Z veseljem se bom ponovno srečal z vami, ko bom obiskal vaše rodne kraje, kjer živijo vaše družine. Nasvidenje torej v Kanadi, kjer vam bom lahko bolje izrazil svojo bližino. Medtem vam zagotavljam molitev ter kličem Stvarnikov blagoslov na vas, vaše družine in skupnosti.«