Papež: V občestvu s Kristusom gledati na svet z ljubeznijo, upanjem in sočutjem
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Dragi prijatelji,
z vami se Gospodu zahvaljujem za delo kardinala Suenensa in Veronice O’Brien, ki se danes nadaljuje v vašem apostolatu. V zvestobi evangeljskim intuicijam vaših ustanoviteljev si prizadevate, da bi podelili evangelij z vsakim človekom, ki vam ga bo na pot postavila Božja previdnost. Danes je vprašanje evangelizacije v srcu poslanstva Cerkve. Danes je to še bolj eksplicitno. Želim spomniti na dva stavka papeža Pavla VI., ki je dejal, da je poklicanost Cerkve evangelizirati; prav tako je dejal, da je veselje Cerkve evangelizirati. Vedno! Bolj kot kdajkoli prej smo vsi povabljeni biti protagonisti Cerkve v izhodu, ki jo vodi Sveti Duh. »Evangelizacija z duhom je namreč evangelizacija s Svetim Duhom, saj je On duša misijonarske Cerkve.« (Apostolska spodbuda Evangelii gaudium, 261)
Svet postaja vse bolj sekulariziran, in to vedno hitreje, zato potrebujemo učence, ki so prepričani glede svoje veroizpovedi in so sposobni prenašati plamen upanja možem in ženam tega časa. Tragedije, ki jih doživljamo v tem obdobju, zlasti vojna na področju Ukrajine, ki je tako blizu nas, nas spominjajo na nujno potrebo po civilizaciji ljubezni. V pogledu naših bratov in sester, ki so žrtve vojnih grozot, razumevamo globoko in nujno potrebo po življenju, ki ga zaznamujejo dostojanstvo, mir in ljubezen.
Kakor Devica Marija, moramo neprenehoma gojiti misijonarskega duha, da bi postali bližnji tistim, ki trpijo, da bi jim odprli svoja srca. Z njimi moramo hoditi, z njimi se moramo boriti za njihovo človeško dostojanstvo ter povsod širiti vonj Božje ljubezni. »Skupaj s Svetim Duhom je sredi ljudi vedno Marija. Zbira učence, da bi ga klicali (Apd 1,14). Tako je omogočila misijonarsko eksplozijo o binkoštih. Marija je mati misijonarske Cerkve. Brez nje ne moremo nikoli povsem razumeti duha nove evangelizacije.« (Evangelii gaudium, 284)
Naš skupni dom pretresajo številne krize. Kriz se ne smemo bati. Krize prečiščujejo, storijo, da iz njih izidemo boljši. Brez strahu! Zato moramo graditi človeštvo, družbo vezi, ki bodo bratske in polne življenja. »Dejanja izvirajo iz nagnjenja, ki je vedno bolj naravnano na drugega in ga ne glede na njegovo telesno ali nravno podobo cenimo kot dostojnega, prijetnega in lepega. Ljubezen do bližnjega nas priganja, da mu zaradi njega samega želimo v življenju najboljše. Le če bomo utrjevali takšne odnose, bomo omogočali družbeno prijateljstvo, ki nikogar ne izključuje, in bratstvo, odprto do vseh.« (Okrožnica Fratelli tutti, 94) Zato vas vabim, da ste priče; priče Božjega usmiljenja, nežnosti in dobrote.
Dragi prijatelji, Cerkev zaupa v vas. Spodbujam vas, da s svojimi besedami, dejanji in pričevanjem posredujete močno sporočilo našemu svetu, ki je tako reven v človečnosti. Želim vam, da bi mogli z molitvijo in s samim poslanstvom zajemati iz vira dobrote in resnice ter v občestvu s Kristusom, ki je umrl in vstal, najti moč, da boste na svet gledali s pozitivnim pogledom, s pogledom ljubezni, pogledom upanja, pogledom sočutja in nežnosti, s posebno pozornostjo do tistih, ki so prikrajšani in odrinjeni na rob.
Gospodu izročam vsakega izmed vas, ki sodelujete na simpoziju, in vse člane združenja Fiat. Iz srca blagoslavljam vas in vaše družine. In prosim, ne pozabite moliti zame. Hvala!