Objavljeno apostolsko pismo o bogoslužni formaciji Božjega ljudstva
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Gre za dokument, v katerem so zbrani in na izviren način predelani Predlogi, ki so sad plenarnega zasedanja Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov, ki je potekalo od 12. do 15. februarja 2019 na isto temo.
Tokratno pismo sledi pismu, ki ga je sveti oče naslovil na škofe ob objavi motuproprija Traditionis custodes (Varuhi tradicije), katerega glavni namen je nadaljevati »nenehno iskanje cerkvenega občestva« glede edinega izraza lex orandi (»pravila molitve«) rimskega obreda, ki se izraža v knjigah bogoslužne prenove, ki jo je želel drugi vatikanski koncil.
Dokument ni napisan v tonu navodila ali direktorija: prej gre za meditativno besedilo z živim svetopisemskim, patrističnim in bogoslužnim pečatom, ki ponuja številne spodbude za razumevanje lepote resnice obhajanja bogoslužja. Iz nje se rodi in krepi občestvo, živeto v bratski ljubezni, ki je prvo in najučinkovitejše pričevanje evangelija. Papež Frančišek piše (št. 37): »Bogoslužje, ki ne evangelizira, ni pristno; prav tako kot ni pristno oznanjevanje, ki ne vodi k srečanju z Vstalim Gospodom pri bogoslužju: brez pričevanja ljubezni pa sta oba kot brneč bron ali zveneče cimbale (prim. 1 Kor 13,1).«
Sveti oče večkrat poudari, da se zaveda, da vprašanj ne obravnava zelo podrobno, kljub temu pa ponudi veliko izhodišč o teološkem pomenu bogoslužja, o potrebi po resni in življenjski bogoslužni formaciji celotnega Božjega ljudstva ter o formativnem pomenu ars celebrandi, ki ne zadeva le tistih, ki vodijo bogoslužje.
Besedilo svari pred pastmi individualizma in subjektivizma (ki ponovno spominjata na pelagianizem in gnosticizem), pa tudi abstraktnega spiritualizma: poklicani smo, da si ponovno pridobimo sposobnost simbolnega delovanja in razumevanja, ki je za bogoslužje temeljnega pomena.
Spričo Jezusove goreče želje (Desiderio desiseravi, Lk 22,15), da bi bili deležni njegovega telesa in krvi, ne moremo, da ne bi sprejeli vabila, s katerim se sveti oče obrača na vse Božje ljudstvo: »Opustimo polemike in skupaj prisluhnimo, kaj Duh govori Cerkvi; ohranjajmo občestvenost, še naprej bodimo osupli nad lepoto bogoslužja. Podarjena nam je bila velika noč; dopustimo, naj nas ohranja želja, ki jo ima Gospod še naprej, in sicer da bi jo mogel jesti z nami.« (št. 65).
