Matera. Kongres, posebna priprava kruha, pomenljive pobude ob papeževem obisku

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Kongres in posebna priprava kruha

Letošnjega srečanja se udeležuje kar 180 škofijskih delegacij in preko 100 škofov, kar je največ do sedaj. Tema kongresa je povezana tudi s kruhom iz Matere, za katerega je značilen poseben postopek priprave, ki po besedah msgr. Caiazza vsebuje »celotno trinitarično in kristološko teologijo«. Prebivalci Matere se posebej veselijo nedeljskega obiska papeža Frančiška. »Pripravljamo se z velikim veseljem. Kljub težkim novicam, ki prihajajo z vsega sveta, se vsi pripravljamo z velikim navdušenjem, saj se ne zgodi vsak dan, da bi tako velik dogodek, kot je evharistični kongres, potekal v tako majhnem kraju kot je Matera. Naša škofija je zelo vesela, da lahko gosti ta dogodek. Na to smo zelo ponosni in smo s pripravami začeli že pred dvema letoma, ko smo bili sredi pandemije, z osebami, ki so živele v velikem strahu. Verniki niso mogli prihajati v cerkev, veliko se jih je oddaljilo. Potrebovali smo torej nekaj, kar bi nam ponovno dalo okus polnega življenja, okus po kruhu. V pripravi na kongres sem takoj predlagal simbol kruha, saj je njegova tradicionalna priprava v Materi zelo pomenljiva. Naše mame in babice so med mesenjem kruha molile k Sveti Trojici in ponavljale vzklik "Jezus Kristus, pravi Bog in pravi človek", nato pa so testo zavile v prt in ga pustile vzhajati v topli postelji, ki predstavlja kraj družinske intimnosti in zakonske ljubezni. Tam so zmolile naslednjo molitev: "Dobro rasti, kruh, kakor Jezus Kristus v nazareškem domu." Kolikor vem, je edini kruh v Italiji, ki raste v višino. In ta kruh je v obliki srca. Predstavlja prav ljubezen Boga do nas, ki gremo Gospodu naproti. Posebej na tej poti sinodalnosti, ki jo živijo vse škofije, okus po kruhu pomeni vrnitev k evharistiji; postaviti Kristusa v središče vere, od tukaj lahko izvira življenje Cerkve, ki je na poti.«

Papežev obisk priča o občestvu Cerkve

Msgr. Caiazzo je v nadaljevanju pogovora povedal, kakšen je pomen obiska svetega očeta v Materi: »Za nas pomeni, da bomo potrjeni v veri. Vendar pa vam povem še nekaj več. Papež Frančišek bo drugi papež, ki bo obiskal naše mesto, prvi je bil Janez Pavel II. leta 1991. Papež Frančišek je bil vedno zelo odločen, da bo prišel, kljub raznim težavam, njegovemu zdravju, dejstvu, da gre en dan prej v Assisi ter predvsem ko smo izvedeli, da bodo 25. septembra v Italiji potekale volitve. To je bil razlog, da smo morali spremeniti program, tudi maša se bo začela eno uro prej, da bodo imeli vsi možnost, da se bodo vrnili v svoje kraje in volili. Obisk papeža Frančiška pa pričuje predvsem o občestvu Cerkve; da nismo Cerkev sami, ampak v kolikor ostajamo v občestvu z njim. Veliko število škofov in kardinalov pa priča o tem, da celotna Cerkev v Italiji prihaja poslušat svojega Pastirja v tem zgodovinskem trenutku, ki ni lahek, da bi se začeta sinodalna pot lahko nadaljevala na najboljši možni način.«

Štiri pomenljive pobude, ki se nadaljujejo

Ob koncu intervjuja je msgr. Caiazzo spregovoril še o štirih pobudah, s katerimi bodo obeležili papežev obisk: »Kot Cerkev smo želeli pustiti štiri pomembna znamenja, ki bodo ostala v letopisih zgodovine Cerkve v Materi oz. Bazilikati. V bližini stadiona, kjer bo potekala sklepna sveta maša evharističnega kongresa, bomo odprli novo Menzo bratstva s 135 sedeži, kamor bodo lahko vsi prišli in podelili obrok z brati, ki se nahajajo v težjih situacijah. Drugo znamenje je Dom Betanija, ki smo ga odprli lani in je namenjen migrantom, ki so jih izkoriščali pri kmetijskih opravilih. V tej kmetijski zadrugi so redno zaposleni in plačani ter so začeli pridelovati mašno vino. Vsi škofje, ki se bodo udeležili kongresa, bodo prejeli steklenico vina, ki izvira iz te stvarnosti ponovnega rojstva. Tretja pobuda je v kraju Pisticci, kjer sem želel, da se obnovljeni samostan izroči združenju staršev z otroki, ki imajo avtizem, saj v naši pokrajini žal takšnih ustanov primanjkuje; četrto in zadnje znamenje pa je povezano s škofijskim arhivom in knjižnico: namenili jima bomo enkrat večji prostor, dostopna pa bosta vsem prebivalcem področja. To so štiri znamenja, ki smo jih uresničili oz. jih uresničujemo. Končati moramo predvsem knjižnico.«