Papež italijanskim bratovščinam: Skupaj hoditi po Kristusovih sledeh in oznanjati evangelij

Andreja Červek – Vatikan

Zveza bratovščin italijanskih škofij je nastala ob jubileju 2000 in bo torej 25. obletnico ustanovitve praznovala v kontekstu naslednjega jubileja 2025, ki bo potekal na temo Romarji upanja. Njihova vloga v pripravah in praznovanjih jubileja je torej zelo pomembna, kar je papež izpostavil takoj na začetku svojega govora. V Italiji deluje približno 3200 bratovščin z dva milijona članov, h katerim se lahko prištejejo še njihove družine in prijatelji, ki se pridružujejo njihovim dejavnostim, kar je po njegovih besedah izjemno. Spominja namreč na drugi vatikanski koncil, ki o poslanstvu laikov v Cerkvi pravi, da so od Boga poklicani od znotraj kot kvas posvečevati svet.

Kvas, ki prekvasi vso telo

»Vaš “kvas“ je dobro prisoten v cerkvenem in italijanskem družbenem tkivu in ga je treba ohranjati živega, da bo lahko prekvasil vso testo,« je dejal papež Frančišek in izpostavil pomembno vlogo bratovščin v evangelizaciji. »V kontekstu nove evangelizacije namreč ljudske pobožnosti predstavljajo veliko moč oznanjevanja, kar je zelo povezano z moškimi in ženskami današnjega časa.«

»Zato vas spodbujam, da z ustvarjalno in dinamično zavzetostjo gojite vaše društveno življenje in vašo karitativno navzočnost, ki temeljita na daru krsta in vključujeta pot rasti pod vodstvom Svetega Duha. Pustite, da vas poživlja Duh, in hodite: kot v procesijah tako tudi v celotnem vašem življenju skupnosti. Bogastvo in spomin na vašo zgodovino naj nikoli ne postaneta za vas razlog, da bi se umaknili vase, nostalgično praznovali preteklost, se zaprli v sedanjost ali v pesimizem glede prihodnosti; naj sta raje močna spodbuda, da danes ponovno vlagate v svojo duhovno, človeško, ekonomsko, umetniško, zgodovinsko in tudi folklorno dediščino ter ste odprti za znamenja časov in Božja presenečenja. S to vero in odprtostjo so tisti, ki so bili pred vami, nekoč ustanovili vaše bratovščine. Brez te vere in odprtosti ne bi bili danes tukaj, tako številni, in se zahvaljevali Gospodu za toliko prejetega in izpolnjenega dobrega!«

Hoditi po Kristusovih sledeh

Sveti oče je bratovščinam ponudil tri temeljne smernice, ki jim naj sledijo na nadaljnji poti: evangeljskost, cerkvenost in misijonarskost, ki ustrezajo trem vrstam hoje: hoditi po Kristusovih sledeh, hoditi skupaj in hoditi v oznanjevanju evangelija.

Pri hoji po Kristusovih sledeh je pomembno, da v središče svojega življenja in vsakodnevnega poslušanja Božje besede postavijo Kristusa, redno organizirajo in pripravljajo izobraževalne dogodke, redno pristopajo k zakramentom in gojijo intenzivno osebno in liturgično molitev. »Vaše starodavne bogoslužne tradicije in pobožnosti naj oživljata goreče duhovno življenje in konkretno karitativno delo. Ne bojte se jih posodabljati v občestvu s potjo Cekve, da bodo lahko dostopen in razumljiv dar za vse v okoljih, kjer živite in delate, ter spodbuda, da se tudi oddaljeni približajo veri.«

Hoditi skupaj v bratskem dialogu

Pomembno je, da bratovščine hodijo skupaj. »Zgodovina bratovščin ponuja Cerkvi večstoletno izkušnjo sinodalnosti, ki se izraža v skupnih oblikah formacije, razločevanja in odločanja ter v živem stiku s krajevno Cerkvijo, škofi in škofijami,« je dejal papež in poudaril, naj njihovi posveti in zasedanja nikoli ne postanejo zgolj administrativni sestanki. »Vedno in predvsem so naj so kraji, kjer se posluša Boga in Cerkev, kraji bratskega dialoga, za katerega je značilno ozračje molitve in iskrene ljubezni. Samo tako vam bodo lahko pomagali, da boste žive stvarnosti in boste našli nove poti za služenje in evangelizacijo.«

Oznanjati evangelij in biti misijonarji

Sveti oče je ob koncu spregovoril še o tretji razsežnosti, kar je hoja, med katero se oznanja evangelij, pričuje o veri in skrbi za brate in sestre, zlasti za tiste, ki se nahajajo sredi novih oblik revščine našega časa. »Zgodovina bratovščin ima v tem smislu veliko karizmatično dediščino. Ne dopustite, da bi ta dediščina izginila! Ohranjajte živo karizmo služenja in poslanstva ter se ustvarjalno in pogumno odzivajte na potrebe našega časa,« je povabil in še dodal, naj so »misijonarji Božje ljubezni in nežnosti, misijonarji Božjega usmiljenja, ki vedno odpušča, nas vedno čaka in zelo ljubi«.