Papež z jezuiti v Južnem Sudanu o strahovih, molitvi, beatifikaciji p. Arrupeja

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Papeževi strahovi in upanja

Eden izmed jezuitov je dejal, da se vera pomika proti jugu sveta, denar pa ne. Zanimalo ga je, če ima sveti oče kakšne strahove in upanja. Papež je odgovoril, da če človek nima upanja, lahko zapre vrata in odide. Dejal je, da je njegov strah povezan s pogansko kulturo, ki je zelo razširjena. »Danes poganske vrednote štejejo vedno več: denar, ugled, oblast. Zavedati se moramo dejstva, da se svet giblje znotraj poganske kulture, ki ima svoje malike in bogove. Sveti Ignacij v Duhovnih vajah pravi, da so zloraba denarja, oblasti in slovesa temeljni grehi. Izbira sv. Ignacija glede uboštva – do te mere, da jezuiti profesi izrečejo posebno zaobljubo – je izbira proti poganstvu, proti bogu denarju. Danes je naša kultura tudi poganska kultura vojne, kjer šteje, koliko orožja imaš. Vse to so oblike poganstva,« je poudaril sveti oče ter posvaril, da ne smemo misliti, da je krščanska kultura kultura združene stranke, v kateri njeni člani skupaj pridobijo moč. Na ta način bi po papeževih besedah Cerkev postala stranka. Medtem ko krščanska kultura pomeni »sposobnost razlaganja, razločevanja ter živetja krščanskega sporočila, ki ga naše poganstvo noče razumeti in sprejeti. Prišli smo do te točke, da če nekdo razmišlja o zahtevah krščanskega življenja v današnji kulturi, misli, da so le-te ena izmed oblik ekstremizma,« je prepričan sveti oče.

Afrike se ne sme izkoriščati, ampak mora rasti

V nadaljevanju pogovora je z jezuiti podelil svoje sanje glede Afrike. Ponovno je spomnil, da svet ponavadi ob misli na Afriko pomisli na to, da jo je potrebno izkoristiti. 

Po papeževem mnenju je to mehanizem kolektivne podzavesti, ki je napačen. Afrike se ne sme izkoriščati, ampak mora rasti. Kakor med srečanjem z jezuiti v Kinšasi, je sveti oče tudi tokrat poudaril, da so države afriške celine postale neodvisne, vendar samo od tal navzgor, očitno to ne velja za bogastvo pod zemljo. Spomnil je, da se je o tem pogovarjal na spletnem srečanju z afriškimi študenti novembra lani. Navdušen je bil nad inteligenco teh fantov in deklet, zelo všeč mu je bil njihov način razmišljanja. Nadaljeval je, da »Afrika potrebuje takšne politike«: ljudi, ki so dobri, inteligentni in lahko pomagajo svojim državam pri rasti. Predvsem pa Afrika potrebuje »politike, ki ne dovolijo, da bi jih zavedla korupcija. Politična korupcija namreč ne pušča prostora za rast države, ampak jo uničuje«. Sveti oče je dejal, da ga to boli, ter spomnil, da v evangeliju jasno piše, da ni mogoče služiti dvema gospodarjema: ali služiš Bogu ali pa denarju. »Potrebno je formirati poštene politike in to je tudi vaša naloga,« je papež naročil jezuitom.

Jaz preprost? Sam sebi se zdim preveč kompliciran

Na vprašanje, v čem je skrivnost njegove preprostosti, je sveti oče na kratko odgovoril, da se mu ne zdi, da je preprost, ampak se zdi sam sebi preveč kompliciran.

Kako papež moli?

Jezuite je nadalje zanimalo, kako papež moli. Odgovoril je, da vsak dan obhaja sveto mašo in moli brevir. »Vsakdanja bogoslužna molitev ima svojo lastno zgoščenost.« Dodal je, da včasih moli rožni venec, včasih pa premišljuje ob evangeliju. Poudaril je, da mora za osebno molitev tudi sam, kakor vsi drugi, najti najboljši način, kako jo živeti vsak dan. Spomnil je na srečanje z žrtvami nasilja na vzhodnem delu DR Kongo, kjer je slišal grozljive pripovedi ranjenih, pohabljenih in zlorabljenih oseb. »Jasno je, da po tem nisem mogel moliti z odlomkom Visoke pesmi. Moliti je potrebno tako, da smo potopljeni v resničnost,« je poudaril sveti oče in dodal, da se boji »pridigarjev, ki pripravljajo abstraktne, teoretične molitve; pridigarjev, ki govorijo, govorijo in govorijo, toda s praznimi besedami. Molitev je vedno utelešena«.

Kdaj bo p. Arrupe razglašen za blaženega?

Beseda je nato tekla o beatifikaciji p. Arrupeja, nekdanjega vrhovnega predstojnika Družbe Jezusove. Papež je povedal, da postopek napreduje, »saj je ena od stopenj že zaključena«. Pojasnil je, da je p. Arrupe napisal zelo veliko stvari, kar upočasnjuje postopek, ker je potrebno prebrati vse. »Bil je človek molitve, človek, ki se je vsak dan boril z Bogom in od tam izvira njegov močan poziv k pravičnosti,« je poudaril sveti oče in dodal, da je to posebej razvidno v njegovi »oporoki«, to je v govoru, ki ga je imel na Tajskem preden ga je zadela kap, v katerem je poudaril pomen poslanstva med begunci.