Sveti oče: Ves svet je v vojni, v samouničevanju, ustavimo se!
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Justin Welby o izkušnji Južnega Sudana leta 2014
Na začetku tiskovne konference je Justin Welby spregovoril o izkušnji, ki sta jo imela z ženo ob obisku anglikanske skupnosti v Južnem Sudanu leta 2014. Tamkajšnji nadškof ju je prosil, naj gresta v mesto Bor, kjer je že pet tednov potekala zelo huda državljanska vojna. V mestu je bilo takrat 5000 nepokopanih trupel, nekatera sta videla tudi sama na letališču. Obiskala sta v katedralo, kjer so bili ubiti vsi duhovniki, mnoge ženske pa spolno zlorabljene in umorjene. Situacija je bila po Welbyjevih besedah grozljiva in na poti domov sta z ženo začutila globok klic, da bi videla, kaj lahko storita za ljudi v Južnem Sudanu. Od takrat naprej sta se s papežem Frančiškom med srečanji vedno pogovarjala tudi o situaciji v tej državi in tako je prišlo do ideje o duhovnem odmiku v Vatikanu, ki je po predhodnih pripravah potekal leta 2019. Kot je dejal Welby, je bil čudež, da se je to zgodilo, tudi zato, ker je bil eden izmed dveh podpredsednikov v Kartumu v hišnem priporu, vendar je uspel priti, ker mu je v zadnjem trenutku generalni sekretar ZN izdal vizum. Ob tem je canterburyjski nadškof spomnil na vrhunec omenjenega srečanja, ki ga je predstavljala nepozabna gesta papeža Frančiška, ki je pokleknil in poljubil noge voditeljem, da bi jih prosil za mir, čeprav so ga skušali ustaviti. »To je bil izredno pomemben trenutek. Imeli smo težke razprave, vendar so se odločili obnoviti mirovni sporazum in mislim, da je bila pri tem papeževa gesta ključnega pomena, prelomnica. Vendar pa so zaradi covida-19 izgubili zagon. Ob začetku tokratnega obiska so ekipe še vedno delale, vendar so imele manj zaupanja kot leta 2019. Toda ob koncu me spremlja globok občutek spodbude, ne toliko zato, ker bi prišlo do preboja, ampak ker je bilo čutiti, kot je rekel papež, da je srce govorilo srcu.«
Izkušnja Iaina Greenshieldsa
Moderator generalne skupščine škotske Cerkve pa je dejal, da je njegova izkušnja povsem drugačna, saj je bil v Južnem Sudanu prvič. Državo pa je obiskal njegov predhodnik, ki je prav tako videl mnoge težke situacije. Sprava je bila v središču srečanja, ki so ga imeli leta 2015. Kot prezbiterijanska cerkev so pomagali beguncem iz Južnega Sudana. Tudi Greenshields je poudaril pomen tokratnega obiska ter dodal, da so dejanja močnejša od besed.
Odpraviti idejo, da je treba Afriko izkoriščati
V odgovoru na vprašanje novinarja iz DR Kongo je papež Frančišek poudaril, da je v tej deželi videl veliko željo po tem, da bi šli naprej, veliko kulture. Spomnil je tudi na srečanje, ki ga je imel pred nekaj meseci preko Zooma z zelo inteligentnimi afriškimi študenti. »To je eno izmed vaših bogastev, inteligentni mladi ljudje, katerim je potrebno dati prostor, ne pa zapirati vrat. Imate veliko naravnih bogastev, ki privabljajo ljudi, da pridejo in izkoriščajo Kongo, oprostite za ta izraz. Obstaja ideja, da je treba Afriko izkoriščati. Nekateri pravijo – ne vem, če je res –, da so države, ki so imele kolonije, dale samostojnost od tal navzgor, ne pa navzdol, zato prihajajo iskat rudnine. Vendar pa je treba odpraviti idejo, da je Afrika zato, da se jo izkorišča. Velika bolečina je tudi problem Vzhoda države. Srečal sem se z žrtvami te vojne, mnogi so bili ranjeni, amputirani; veliko bolečine – in vse samo zato, da bi vzeli bogastvo! To ne gre, ne gre. Kongo ima veliko možnosti.«
Tudi canterburyjski nadškof in moderator generalne skupščine škotske Cerkve sta se strinjala s papežem Frančiškom. Prvi je poudaril, da je treba »jasno povedati, da Kongo ni igrišče za velike sile, ki izkoriščajo naravne vire,« drugi pa je prepričan, da je potrebno v državah v razvoju priznati in spodbujati pravice žensk, zlasti mladih.
Nasilje, trgovina z orožjem, uničevanje družbe
Naslednje vprašanje je bilo povezano z nasiljem. Enega izmed novinarjev je zanimalo, kako bi lahko trije verski voditelji skupaj spodbujali nov model posredovanja, glede na to, da vedno več afriških držav za zagotavljanje svoje varnosti ne izbira misij OZN, ampak druge partnerje, ki morda ne spoštujejo mednarodnih zakonov, kot so nekatera zasebna ruska podjetja ali druge organizacije. Sveti oče je odgovoril, da je vprašanje nasilja vsakodnevna tema, kakor je bilo mogoče videti v Južnem Sudanu. Ob tem je ponovno spomnil na trgovino z orožjem ter na to, da je slišal, da bi lahko odpravili lakoto na svetu, če eno leto ne bi prodajali orožja. »V ozadju so namreč ekonomski interesi za izkoriščanje zemlje, rudnin in bogastva. Res je, da tribalizem v Afriki ne pomaga ter da nekateri s prodajo orožja izzovejo spopad med plemeni in nato to izkoriščajo. To je diabolično, nobena druga beseda mi ne pride na misel. To je uničevanje: uničevanje stvarstva, uničevanje človeka, uničevanje družbe. Ne vem, če se to dogaja tudi v Južnem Sudanu, vendar se to dogaja v nekaterih državah: dečke novačijo, da postanejo del milice in se borijo proti drugim dečkom. Če povzamem, mislim, da je največja težava v tem, da se nekateri želijo polastili bogastva te države – koltana, litija itd. – in to tudi z vojno, za katero prodajajo orožje, pri tem pa prav tako izkoriščajo otroke.«
Bi bil pripravljen poljubiti noge Putinu?
Na vprašanje, če bi bil pripravljen v prošnji za mir poljubiti noge tudi predsedniku Putinu, kot je to storil leta 2019 med srečanjem z voditelji Južnega Sudana, je papež Frančišek odgovoril: »Odprt sem za srečanje z obema predsednikoma, z ukrajinskim in ruskim. V Kijev nisem šel zato, ker takrat ni bilo mogoče. ... Drugi dan vojne sem šel na rusko veleposlaništvo in povedal, da želim iti v Moskvo in se pogovoriti s Putinom, če bi obstajala vsaj majhna možnost za pogajanja. Mislil sem si, da to dejanje "naredim zanj" (za Putina, op. p.).
Po svetu veliko vojn, ne samo v Ukrajini
Za dejanje na srečanju leta 2019 pa ne vem, kako se je zgodilo, ni bilo načrtovano, in stvari, ki niso bile načrtovane, ne moreš ponoviti; Duh je tisti, ki te vodi tja, tega se ne more razložiti, pika. In tudi jaz sem pozabil na to. Šlo je za služenje, bil sem orodje nekega notranjega vzgiba, ni bilo načrtovano.« Ob tem je sveti oče spomnil, da vojna danes ne poteka samo v Ukrajini, ampak v mnogih drugih državah: »v Siriji že skoraj trinajst let, v Jemnu več kot deset. V Mjanmaru je ljudstvo Rohinga pregnano iz svoje domovine, tudi v Latinski Ameriki je veliko vojnih žarišč. Ves svet je v vojni in v samouničevanju. Resno moramo razmisliti: je v samouničevanju. Ustavimo se pravočasno, saj ena bomba kliče še večjo in še večjo in pri tem stopnjevanju ne veš, kje boš končal. Potrebno je imeti trezno glavo.«
Polemike ob smrti zaslužnega papeža Benedikta
Avstrijski novinar je svetega očeta vprašal, če sta po smrti Benedikta XVI. njegovo delo in poslanstvo postala težja, ker so se napetosti med različnimi krili katoliške Cerkve povečale: »V zvezi s tem bi rad povedal, da sem se s papežem Benediktom lahko pogovarjal o vsem, tudi o tem, da bi spremenil svoje mnenje. Vedno mi je stal ob strani, me podpiral, in če je imel s čim težavo, mi je povedal in sva se pogovorila. Nobenih težav ni bilo. Nekoč, ko sem govoril o poroki med osebami istega spola, o tem, da je poroka zakrament in da zakramenta ne moremo spremeniti, da pa obstaja možnost zavarovanja dobrin s civilnim pravom, ki se je začelo v Franciji ... vsaka oseba lahko sklene civilno zvezo, ni nujno, da gre za par. Na primer starejše gospe, ki so upokojene ... na ta način se lahko veliko pridobi ... Nekdo, ki se ima za velikega teologa, je prek prijatelja papeža Benedikta prišel do njega in se pritožil zoper mene. Benedikt se ni ustrašil, poklical je štiri vrhunske kardinale teologe in rekel, naj mu to razložijo, kar so tudi storili. Tako se je zgodba končala. To je anekdota, ki kaže, kaj je storil Benedikt, ko se je kdo pritožil. Krožijo nekatere zgodbe, da je bil Benedikt zagrenjen zaradi tega, kar je storil novi papež. Z njim sem se posvetoval o nekaterih odločitvah, ki jih je bilo treba sprejeti in on se je strinjal. Menim, da so Benediktovo smrt izkoristili ljudje, ki želijo speljati vodo na svoj mlin. In rekel bi, da so tisti, ki instrumentalizirajo osebo, ki je tako dobra, ki je res Božji mož, neetični ljudje, da so strankarski in ne Cerkveni ljudje... Povsod se vidi težnjo, da bi teološka stališča spremenili v stranke. Želel sem jasno povedati, kdo je bil papež Benedikt, ni bil zagrenjen.«
Homoseksualne osebe
Tudi tokrat je bilo eno izmed vprašanj povezano s homoseksualnimi osebami. Papež je spomnil, da je o tem že govoril, ko se je vračal iz Brazilije in z Irske. »Če je oseba s homoseksualnimi nagnjenji verna, išče Boga, kdo sem jaz, da bi jo sodil? To sem povedal na potovanju iz Brazilije. … Ko sem se vračal z Irske, sem staršem jasno povedal: otroci s takšno usmerjenostjo imajo pravico ostati doma, ne smete jih vreči iz hiše. Pred kratkim pa sem o tem spregovoril v intervjuju za Associated Press. Kriminalizacija homoseksualnosti je vprašanje, ki ne sme iti mimo.« Sveti oče je dejal, da vsaj petdeset držav na tak ali drugačen način uvaja to prakso, ponekod pa je predvidena celo smrtna kazen. To papeževih besedah ni prav, »ljudje s homoseksualnimi nagnjenji so Božji otroci, Bog jih ljubi, Bog jih spremlja. Res je, da so nekateri v takšnem stanju zaradi različnih nezaželenih okoliščin, vendar je obsojanje takšne osebe greh, kriminaliziranje ljudi s homoseksualnimi nagnjenji pa krivica. Ne govorim o skupinah, ampak o osebah. Nekateri pravijo: "Ustvarjajo skupine, ki delajo hrup", govorim o osebah, lobiji so nekaj drugega. Mislim, da Katekizem katoliške Cerkve pravi, da se jih ne sme potisniti na rob. Mislim, da je stvar v tej točki jasna.«
Naslednja potovanja
Ob koncu pogovora z novinarji je papež spregovoril še o naslednjih potovanjih: verjetno bo Indijo obiskal prihodnje leto, 23. septembra bo odšel v Marseilles, od tam pa obstaja možnost, da bi poletel v Mongolijo, vendar še ni dokončno odločeno. Letos bo sicer obiskal tudi Lizbono, kjer bo potekal Svetovni dan mladih.
