Papež Frančišek: Kristus ni spomin preteklosti, ampak Bog sedanjosti
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
To je vprašanje, ki si ga lahko zastavimo tudi mi: Kaj pravijo ljudje o Jezusu? Na splošno lepe stvari. Številni ga imajo za velikega učitelja, kot dobro, pravično, dosledno in pogumno osebo. Toda, to zadostuje, kdo je, še zlasti to zadostuje Jezusu? Zdi se, da ne. Če bi bil samo osebnost preteklosti, kot so bili za ljudi liki omenjeni v evangeliju, Janez Krstnik, Mojzes, Elija in veliki preroki, bi bil samo lep spomin na čas, ki je minil. S tem pa Jezus ni zadovoljen. Zato je Gospod učencem takoj postavil odločilno vprašanje: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« (v. 15). Kdo sem sedaj za vas? Jezus noče biti protagonist zgodovine, ampak protagonist tvojega danes, mojega danes. Ne oddaljeni prerok, Jezus hoče biti Bog blizu!
Kristus, bratje in sestre, ni spomin preteklosti, ampak Bog sedanjosti. Če bi bil samo zgodovinska osebnost, bi ga bilo danes nemogoče posnemati. Znašli bi se pred velikim jarkom časa in še zlasti pred njegovim zgledom, ki je kot izredno visoka in nedosegljiva gora, na katero se hočemo povzpeti, a nimamo ne sposobnosti niti potrebnih sredstev. Jezus pa je nasprotno živ. Zapomnimo si to: Jezus je živ, živi v Cerkvi, živi v svetu. Jezus nas spremlja. Jezus nam je ob strani. Ponuja nam svojo Besedo in svojo milost, ki nas razsvetljujeta in krepita na naši poti. On kot izkušen in moder vodnik je vesel, da nas spremlja po najtežjih poteh in med neprehodnimi vzponi.
Dragi bratje in sestre, na poti življenja nismo sami, saj je Kristus z nami ter nam pomaga hoditi, kakor je to storil s Petrom in drugimi učenci. Ravno Peter v današnjem evangeliju razume in s milostjo prepozna Jezusa kot »Kristusa, Sina živega Boga« (v. 16). Ti si Kristus, Sin živega Boga, pravi Peter. Ni osebnost preteklosti, ampak Kristus, Mesija, ki ga pričakujejo v sedanjosti, ni umrli junak, ampak Sin živega Boga, ki je postal človek in prišel z nami deliti veselje in napore naše poti. Ne obupajmo torej, če se zdi vrh krščanskega življenja previsok in je pot preveč strma. Glejmo Jezusa, ki hodi ob nas, ki sprejema našo krhkost in deli z nami naša prizadevanja in polaga na naša slabotna ramena svojo krepko in nežno roko. Z Njim ob sebi ponudimo tudi mi roko drug drugemu in obnovimo zaupanje Jezusu, saj to, kar se nam samim zdi nemogoče, z Jezusom se gre lahko naprej.
Danes nam bo dobro delo postaviti si odločilno vprašanje, ki prihaja iz Njegovih ust: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« (prim. v. 15). Ti, ti, Jezus pravi: »Ti, kaj praviš, kdo sem jaz?« Prisluhnimo Jezusovemu glasu, ki nas to sprašuje. Rečeno drugače: kdo je zame Jezus? Velika osebnost, na katero se sklicujem, nedosegljiv vzor? Ali pa je Božji Sin, ki hodi ob meni, ki me lahko popelje na vrh svetosti, tja, kamor sam ne uspem priti? Jezus je res živ v mojem življenju. Vprašam se: Jezus živi z menoj, je moj Gospod? Se mu izročam v trenutkih težav? Gojim njegovo navzočnost z Besedo in zakramenti? Se mu skupaj s svojimi brati in sestrami v skupnosti pustim voditi?
Marija, Mati poti, naj nam pomaga začutiti svojega Sina živega in navzočega ob nas.
