Papež poslal sporočilo za 44. meeting za prijateljstvo med narodi

Kardinal Pietro Parolin

Njegovi prečastiti ekscelenci
msgr. Nicolòju Anselmiju,
škofu Riminija

Prečastita ekscelenca,
sveti oče vam tudi letos zaupa svoje sporočilo namenjeno organizatorjem in udeležencem Meetinga za prijateljstvo med narodi, medtem ko na žalost vojne in razdori sejejo v srca sovražnost in strah, drugega, ki je drugačen od mene, pa se pogosto dojema kot tekmeca. Globalna in prodorna komunikacija povzroča, da ta razširjena drža postane miselnost, ko se razlike kažejo kot simptomi sovražnosti in pride do neke vrste epidemije sovražnosti.

V takšnem kontekstu naslov Srečanja zveni drzno: »Človeško bivanje je neizčrpno prijateljstvo«. Drzno, ker je očitno v nasprotju s trendom, v času, ki ga zaznamujeta individualizem in brezbrižnost, ki ustvarjata osamljenost in številne oblike odmetavanja.

Gre za situacijo, iz katere se je nemogoče rešiti sam. Človeštvo je vedno izkušalo to: nihče se ne more rešiti sam. Zato je Bog v točno določenem trenutku zgodovine prevzel pobudo: »On nam pošilja svojega Sina, ga daje, izroča, ga podeli z nami, da bi se naučili poti bratstva, poti podarjanja. To je definitivno novo obzorje, je nova beseda za toliko situacij izključevanja, razkroja, zapiranja, izolacije. To je Beseda, ki prekine tišino samote« (Homilija v Asunciónu, Paragvaj, 12. julij 2015).

Jezus sam se predstavlja kot prijatelj: »Ne imenujem vas več služabnike, ampak sem vas imenoval prijatelje« (Jn 15,15). Duh vstalega Kristusa je prekinil osamljenost tako, da je človeku dal svoje prijateljstvo kot čisto milost. Don Giussani spominja na to z besedami, ki so nakazale naslov letošnjega srečanja: »V primeru tega daru se človekova osamljenost razkroji. Človeška izkušnja ni več izkušnja mračne nemoči, ampak izkušnja zavedanja in odločne sposobnosti [...]. Moč človeka je Drugi, gotovost človeka je Drugi. Eksistenca je globok dialog, samota je odpravljena v samih koreninah vsakega trenutka življenja. [...] Človeško bivanje je neusahljivo prijateljstvo« (Il cammino al vero è un’esperienza, Milano 2006, 108˗109).

V nagovoru mladim je sveti oče povzdignil vrednost pravega prijateljstva, ki širi srce: »Zvesti prijatelji [...] so odsev Gospodove naklonjenosti, njegove tolažbe in njegove ljubeče navzočnosti. Imeti prijatelje nas uči odpreti se, razumeti, skrbeti za druge, izstopiti iz udobja in osamljenosti, deliti življenje« (Christus vivit, 151). K temu lahko dodamo neko drugo razmišljanje Don Giussanija: »Prava narava prijateljstva je svobodno živeti skupaj za prihodnost. Med nami ne more biti prijateljstva, ne moremo se imenovati prijatelji, če ne ljubimo prihodnosti drug drugega nad vsemi stvarmi, onstran vsakega dobička« (Attraverso la compagnia dei credenti, Milano 2021, 184).

Odprtost do drugega kot brata je ena od značilnosti pontifikata papeža Frančiška, njegovega pričevanja in njegovega učiteljstva: »Ljubezen do drugega nas žene, da iščemo najboljše za njegovo življenje. Samo z negovanjem tega načina odnosa bomo omogočili družbeno prijateljstvo, ki nikogar ne izključuje, in bratstvo, odprto vsem« (Okrožnica Fratelli tutti, 94). Ravno družbeno prijateljstvo, ki ga papež še naprej priporoča kot edino možnost tudi v najbolj dramatičnih situacijah – tudi ob vojni –, »če je pristno [...] v družbi, je pogoj za možnost resnične univerzalne odprtosti« (prav tam, 99).

Zakon prijateljstva je postavil Jezus s temi besedami: »Nihče nima večje ljubezni od te, da da svoje življenje za svoje prijatelje« (Jn 15,13). Zato sveti oče kristjane in vse može in žene dobre volje prosi, naj ne ostanejo gluhi pred krikom, ki se iz tega našega sveta dviga k Bogu. Govori niso dovolj, potrebne so bolj »konkretne geste« in »skupne odločitve«, ki gradijo kulturo miru tam, kjer vsak od nas prebiva. »Spraviti se v družini, s prijatelji ali sosedi, moliti za tiste, ki so ranjeni, prepoznati in pomagati tistim v stiski, prinesti besedo miru v šolo, na univerzo ali v družbeno življenje, »maziliti » z bližino nekoga, ki se počuti samega...« (Govor na svetovnem srečanju o človeškem bratstvu »Nisi sam«, 10. junij 2023 ). To je pot, po kateri lahko hodi vsak in Cerkev se ne utrudi spodbujati, naj se hodi po njej, in s tem trmasto udejanja to najbolj vzvišeno krepost človeštva in kristjana.

Dragi prijatelji, ali ni to prispevek, ki ga je Srečanje za prijateljstvo med narodi poskušalo dati v svoji več kot štiridesetletni zgodovini? Biti kraj prijateljstva med posamezniki in narodi, odpirati poti za srečanja in dialog. V tej nemirni uri zgodovine vas papež spodbuja, naj vam nikoli ne manjka pripravljenosti za »neizčrpno prijateljstvo« – ker je utemeljeno v Kristusu in na Petrovi skali –, pripravljeno dojeti dobro, ki ga lahko vsak prinese v življenje vsakogar, ker »druge kulture niso sovražniki, pred katerimi se je treba braniti, ampak so različni odsevi neizčrpnega bogastva človeškega življenja« (Okrožnica Fratelli tutti, 147).

Naša človeška izkušnja, ki jo delimo z vsakim človekom, ne glede na to, kateri kulturni in verski tradiciji pripada, je tla, na katerih se lahko ukorenini izkušnja prijateljstva, ki gradi zgodovino, kot je rekel papež Benedikt XVI.: »Srečanje kultur je možno, saj je človek kljub vsem razlikam v svoji zgodovini in svojih skupnostnih stvaritvah istovetno in edinstveno bitje. To edinstveno bitje, ki je človek, v globini svojega obstoja prestreza resnico samo« (Fede, Verità, Tolleranza. Il cristiano e le religioni del mondo, Siena 2003, 67).

Koliko prijateljstev se je rodilo v paviljonih riminijskega sejma med Meetingi! Kot zatrjuje sveti oče, »se resnična prijateljstva […] zgodijo in potem jih je potrebno gojiti. Do te mere, da spustim drugo osebo v svoje življenje« (Intervju za radio FM Milenium 106.7, september 2015). Poglejte to lepo definicijo prijateljstva, ki jo je treba vse pogosteje izvajati: pustiti drugi osebi, da vstopi v naše življenje.

Papež Frančišek vam želi, da bo srečanje za prijateljstvo med narodi še naprej spodbujalo kulturo srečanja, odprto za vse, brez izjeme, kajti v vsakem je odsev Očeta, ki »vsem daje življenje in dih in vse« (Apd 17,25). Da bi se mogel vsak izmed udeležencev malo nauči približevati se drugim z Jezusovim načinom, ki »vedno izteguje roko, vedno išče, da dvigne, da ljudi ozdravi, da so srečni, da se srečajo z Bogom« (Kateheza, 7. avgust 2019). Tako bosta rastli družbeno prijateljstvo in prijateljstvo med ljudmi.

Vašo ekscelenco, organizatorje, prostovoljce in vse, ki se boste udeležili srečanja, Njegova svetost prosi za molitveni spomin in iz srca pošilja apostolski blagoslov.

Pridružujem osebne želje po čim boljšem uspehu pobude in izkoriščam to okoliščino, da ponovno izrazim občutke globokega spoštovanja.

Pietro kard. Parolin,
državni tajnik