Sveti oče med letom iz Lizbone v Rim: V Fatimi sem molil za mir in nisem delal reklame

Vatican News

»Zame je bil svetovni dan mladih izjemno lep,« je dejal sveti oče med pogovorom z novinarji, ki so ga od 2. do 6. avgusta spremljali na Portugalskem, med povratnim letom pa zastavili vrsto vprašanj in tako odprli različne tematike, od »ničelne tolerance« v primerih zlorab mladoletnikov do potovanja v Marseille. Ponovno je izpostavil, da je Cerkev odprta za vse, tudi za tiste, ki ne morejo prejeti nekaterih zakramentov.

V tišini sem molil za mir. Ne da bi delal reklame

Na vprašanje, zakaj je med obiskom Marijinega svetišča v Fatimi molil v tišini, je papež odgovoril: »Molil sem k Mariji in molil sem za mir. Nisem delal reklame. To molitev za mir moramo nenehno ponavljati. Ona je zanjo prosila med prvo svetovno vojno. In jaz sem molil. Nisem delal reklame.«

Zlorabe so strašna kuga

V zvezi z zlorabami v Cerkvi – februarja letos je izšlo poročilo, ki govori o skoraj pet tisoč otrok, ki so bili v zadnjih desetletjih zlorabljeni v Cerkvi na Portugalskem – je papež spomnil, da se je v Lizboni srečal s skupino žrtev. »Pogovarjali smo se o tej strašni kugi,« je dejal. »Zloraba je, kot da bi se žrtev “pojedlo“ ali, še huje, se jo ranilo in pustilo pri življenju.  Pogovor z zlorabljenimi ljudmi je zelo boleča izkušnja,« pri čemer je dodal, da pa mu to pomaga, da se sooči s tem problemom. Poudaril je, da gre za zelo resen pojav ter izpostavil ničelno toleranco, ki velja v Cerkvi. »Pastirji, ki niso prevzeli svoje odgovornosti, to morajo storiti,« pri čemer je pozval, naj so za vse to odprti. Zagotovil je, da proces o zlorabah v portugalski Cerkvi dobro napreduje in da se primerov lotevajo z vso resnostjo. Zbrane novinarje je papež pozval, naj pomagajo razkriti zlorabe mladoletnih oseb, ter opozoril tudi na druge vrste zlorab, kot so otroško delo z izkoriščanjem otrok, zlorabe žensk, pohabljanje ženskih spolnih organov pri deklicah. Gre za »kulturo zlorabe«, ki jo je treba odstraniti.

Dati kratko in jasno sporočilo

Kar se tiče zdravja, je papež Frančišek zagotovil, da se počuti dobro in živi normalno. Z vidom nima težav. Med petkovim obiskom župnije v lizbonski soseski Serafina je prekinil branje govora, ker ga je pri branju motila močna luč. Na splošno o tem, zakaj med potovanjem ni bral pripravljenih govorov in homilij ali pa se ni držal besedil, je dejal, da ko govori, poskuša biti čim jasnejši in spodbuditi komunikacijo: »Tudi v akademskih pridigah se šalim da bi nadzoroval komunikacijo. Govori mladim so bili dolgi, zato sem povzel bistveno od sporočila, glede na to, kako sem čutil komunikacijo. Videli ste, da sem postavljal vprašanja in njihov odziv mi je pokazal, ali grem v pravo smer ali napačno. Mladi nimajo veliko pozornosti ... sledijo ti lahko osem minut.« Spomnil je, da je v Evangelii Gaudium napisal dolgo poglavje o homiliji. »Homilije so včasih mučenje. Cerkev se mora spreobrniti k homiliji, ki je kratka, jasna, z jasnim in srčnim sporočilom. Zato sem skrajševal, ker pri mladih potrebujem neko idejo.«

Potovanje v Marseille. V ospredju migracija

O obisku francoskega mesta Marseille, ki bo 22. in 23. septembra, je dejal, da je v ospredju problematika migracije: »Bil sem v Strasbourgu, šel bom v Marseille, vendar ne v Francijo. Skrbi me problem, ki se nanaša na Sredozemlje. Zato grem v Francijo. Izkoriščanje migrantov je kriminal. Ne tukaj v Evropi, ampak v taboriščih  na severu Afrike.« Predlagal je branje knjige »Bratec«, ki opisuje grozljivo pot migranta iz Gvineje v Španijo. »Sredozemsko morje je pokopališče, vendar ni največje pokopališče. Največje pokopališče je severna Afrika. In zato grem v Marseille.« Sveti oče je pojasnil, da nima ničesar proti Franciji: »Obiskujem majhne evropske države. Velike države – Španija, Francija, Velika Britanija – puščam za pozneje, za konec.«

V Cerkvi je prostora za vse

V nadaljevanju je sveti oče pojasnil, kaj pomeni trditev, da je v Cerkvi prostora za vse. Zastavljeno je bilo namreč vprašanje, da po eni strani zatrjuje, da je Cerkev odprta za vse, po drugi pa nekateri, na primer homoseksualci, ne morejo prejeti zakramentov. Gre za »dva različna zorna kota«, je odgovoril papež. »Cerkev je odprta za vse, a obstajajo zakoni, ki urejajo življenje znotraj Cerkve.« Nekdo, ki je notri, mora biti v skladu z zakoni. Po papeževih besedah je torej poenostavljeno reči, da se ne sme pristopati k zakramentom. »To ne pomeni, da je Cerkev zaprta. Vsak sreča Boga na svoji poti znotraj Cerkve. Cerkev je mati, ki vsakega vodi po njegovi poti. V molitvi, notranjem pogovoru, pastoralnem pogovoru s pastoralnimi delavci vsak išče način, da gre dalje.« In homoseksualne osebe? »Vsi. Gospod je jasen: bolni, zdravi, stari in mladi, grdi in lepi, dobri in hudobni. Obstaja pogled, ki ne razume te umestitve v Cerkev kot mater in se jo dojema kot neko podjetje, v katerega za vstop moraš narediti nekaj na določen način.« Nekaj drugega pa je služba v Cerkvi, ki predstavlja način vodenja črede in pomembnih stvari: »Spremljati osebe korak za korakom na njihovi poti zorenja. Vsak ima izkušnjo, da je Cerkev mati, ki nas spremlja na poti zorenja. Cerkev je mati, ki vse sprejema in vsak hodi po svoji poti v Cerkvi, brez reklam; in to je zelo pomembno.«

Mladi so verni. Vprašanje je, kako jih spremljati

Ob koncu so se vprašanja vrnila k svetovnemu dnevu mladih v Lizboni, ki je bil za papeža četrti po vrsti (po Riu de Janeiru je bil v Krakovu in Panami). Srečanje v Lizboni je bilo najbolj obiskano (molitvenega bdenja v soboto zvečer se je udeležilo milijon in pol oseb) in tudi najbolje organizirano. »Mladi presenečajo. Mladi so mladi. A poskušajo gledati naprej. Mladi so prihodnost. Problem pa je, kako jih spremljati, da se ne bodo odtrgali od korenin. Zato zelo vztrajam pri dialogu med starimi in mladimi, starimi starši in vnuki. Ta dialog je pomembnejši od dialoga med starši in otroki. Pri starih starših dobijo svoje korenine.« Za papeža so mladi »verni in iščejo vero, ki ni sovražna, ni umetna, ni uzakonjena, iščejo srečanje z Jezusom Kristusom. To pa ni lahko.« Na očitek, da mladi ne živijo vedno v skladu z moralo, je papež odvrnil, da ima vsak od nas v življenju svoje padce. »Toda Gospod nas vedno čaka, saj je usmiljen in je Oče, usmiljenje pa presega vse.«

Samomor med mladimi je resen problem

V ospredje je prišla še problematika vedno pogostejše duševne stiske, depresije in samomora med mladimi. Sveti oče je pritrdil, da veliko mladih živi v tesnobi in depresiji: »V nekaterih državah so univerze zelo zahtevne, mladi, ki ne morejo diplomirati ali najti dobre službe, naredijo samomor, ker jih je zelo sram. Ne pravim, da gre za vsakodnevno stvar, vendar to je aktualen problem, ki obstaja.«