Sveti oče: Marija želi z močjo Vstalega roditi nov svet, v katerem bomo vsi bratje
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Sveti oče je po uvodnih pozdravih izrazil svoje veselje nad tem, da se je lahko z njimi srečal na dan, ko Cerkev obhaja god Rožnovenske Matere Božje. Po njegovih besedah »praznovati Marijo pomeni praznovati bližino in nežnost Boga, ki je s svojim ljudstvom; ki nas ne pušča samih in nam je dal Mater, ki skrbi za nas in nas spremlja«.
»V Rim ste prišli kot romarji prav zato, da bi praznovali in se zahvalili Gospodu za to Marijino navzočnost, ki vas že 800 let spremlja na poti krščanskega življenja. Prikličimo si sedaj njeno podobo: Devica z Montserrata, ljubljena črna Devica, sedi, v rokah drži Dete – je Božja Mati –, v desni roki pa drži kroglo, ki predstavlja svet – je "Kraljica in Gospa vsega stvarstva".
Če se zavedamo te Marijine dvojne poklicanosti, da je Božja Mati in naša Mati, nam to pomaga razmišljati o geslu, izbranem za to romanje: "Ljudska pobožnost, družbeno prijateljstvo in univerzalno bratstvo". Vemo, da je marijanska pobožnost zelo pomembna pri izrazih pobožnosti svetega vernega Božjega ljudstva. Pomislimo, koliko vernikov je v teh 800 letih prisotnosti na Montserratu obiskalo njeno svetišče, molilo rožni venec ter ponižno in preprosto prosilo črno Marijo na njeno priprošnjo zase in za svoje bližnje! Koliko izrazov sinovske in hčerinske naklonjenosti, prošenj in zahval! Ko gre Božje ljudstvo obiskat svojo Mater, se izrazi drugače kot pri drugih vrstah molitve. Pred Materjo se v človeku prebudijo najbolj plemenita čustva. In ko Marija posluša naše molitve, naredi gesto, ki je najbolj marijanska. Pokaže na Jezusa: »Kar koli vam reče, storite.« To je tipična Marijina gesta.
Evangelizacijska moč ljudske pobožnosti ustvarja ugodne pogoje za rast in krepitev vezi prijateljstva in bratstva med ljudstvi (prim. apostolska spodbuda Evangelii gaudium, št. 122-126). Tudi s tega vidika ima marijanska pobožnost posebno mesto. Marija je zagovornica, vendar je danes ta beseda preveč funkcionalna, bolje je reči, da je "olajševalka". Marija pomaga olajšati situacije v konfliktih in težavah, kot je bilo pomanjkanje vina na svatbi. Pomaga nam "razvezovati vozle", ki se lahko pojavijo v nas in med nami. Marija prav tako izravnava pot prijateljstva med ljudstvi. Vabi nas, naj svoj pogled usmerimo k začetku in cilju našega obstoja, to je Jezusu Kristusu, ter nas spodbuja, naj sledimo njegovemu zgledu in hodimo po poteh miru, prijaznosti, poslušanja ter potrpežljivega in zaupnega dialoga.
Bratje in sestre, Devica z Montserrata nas s svetom v rokah vabi, naj živimo to univerzalno bratstvo brez meja, brez izključevanja, ki razblinja sence zaprtega okolja. Ona ni pozorna samo na Jezusa, ampak tudi na "preostale iz njenega rodu" (Raz 12,17). Ona z močjo Vstalega želi roditi nov svet, v katerem bomo vsi bratje, kjer je prostor za vse tiste, ki jih naše družbe zavračajo, kjer sijeta pravičnost in mir (prim. Okrožnica Fratelli tutti, št. 278). In ker je Mati, zna prisluhniti mnogim stvarem, mnogim prošnjam, tudi če izhajajo iz dvojnega srca, iz srca, ki ni dosledno s samim seboj, iz krivičnega srca, ki dela zlo. Ona prisluhne, prisluhne celo sinu, ki je zločinec.
Lepo je razmišljati o teh temah in skupaj izkusiti veselje ob oznanjevanju Kristusa, ko nas za roko drži Marija, Mati živega evangelija in zvezda nove evangelizacije (prim. apostolska spodbuda Evangelii gaudium, št. 284-288). Spodbujam vas, da nadaljujete to poslanstvo, ki je dar in naloga hkrati.«
