Papež Frančišek: Naj delo ponovno postane gradbišče upanja in sanj

Vatican News

Na pobudo, ki je v enem izmed avditorijev v italijanski prestolnici potekala drugo leto zapored, se je tokrat odzvalo okoli 1200 mladih iz 20 šol ter 45 organizacij in podjetij. Namen dneva je mladim omogočiti stik s poslovnim svetom ter jim z 80 delavnicami in več sto razgovori zagotoviti informacije in formacijo.

Delo med občutkom praznine in mrzličnim hitenjem

Sveti oče na začetku sporočila zapiše, da si poskuša predstavljati upanja in strahove, s katerimi se mladi danes soočajo na področju dela. Ob tem je dodal, da mu je na misel prišla podoba velikega gradbišča, s katero je povezal dva nasprotujoča si vidika: prvi je »občutek praznine«, kadar na gradbišču nihče ne dela, drugi pa »mrzlično hitenje«, kadar je na njem veliko oseb, ki delajo. »Tako vidim delo danes,« zapiše sveti oče: »Kot čudovito odprto gradbišče, kjer se gradi prihodnost, znotraj katerega pa se po eni strani čuti praznina, po drugi strani pa preobremenjenost zaradi stresa, ki ga povzroča mrzlično tekanje.«

V povezavi z občutkom praznine papež Frančišek poudari, da danes beseda »delo« pogosto spominja na »pomanjkanje, kar predstavlja veliko rano za dostojanstvo mnogih ljudi. Vendar pa je dostojanstvo ranjeno tudi takrat, kadar zaposlitev ni dovolj stabilna in pogojuje življenjske načrte in izbire kot sta ustvarjanje družine in želja po otrocih«. Ob občutku praznine so po besedah svetega očeta mnogi zmedeni in nemotivirani ter obupajo in odidejo drugam. Vendar pa to poleg grenkobe pomeni tudi poraz, saj sredstev ne manjka in jih je treba uporabiti za uresničitev konkretnih sanj, kot so sanje o stabilni in trajni službi, o družini, ki si jo je treba ustvariti, o času, ki ga je mogoče zastonjsko posvetiti drugim v prostovoljstvu.

Preprečiti je treba prekarnost in negotovost

Sveti oče v nadaljevanju sporočila spomni predvsem na mlade, ki imajo pogosto občutek, da leta tečejo, oni pa ne bodo mogli nikoli doseči želenega cilja: »Pogodbe za določen čas, kratke zaposlitve, ki ne omogočajo načrtovanja lastnega življenja, nizki dohodki in slaba zaščita se zdijo kot zidovi labirinta, iz katerega človek ne najde izhoda.« Papež mladim pove, da kot kruh potrebujejo nekoga, ki jih bo prijel za roko in jim pomagal premagati to negotovost in občutek praznine ter jih »potegnil iz živega peska negotovosti«.

Mrzlično hitenje

Drugi vidik, povezan s podobo gradbišča, pa je »mrzlično hitenje«, ki je običajno prisotno tam, kjer se dela. »Zdi se, da časa ni nikoli dovolj, zahteve po produktivnosti pa postajajo vse večje in obremenjujoče. Če sem prej govoril o "delu, ki manjka", gre v tem primeru za "delo, ki utesnjuje",« zapiše sveti oče. »Stalni pritiski, stres, ki povzroča tesnobo, v imenu dobička za vsako ceno se vedno bolj žrtvujejo tudi odnosi. Gre za "komodificirano" delo, ki v našem kontekstu narašča, saj ga obvladuje trg, ki postaja vse hitrejši in kompleksnejši, da bi bil konkurenčen. Delo, ki razčlovečuje ljudi in pri katerem sodobne tehnologije, kot sta umetna inteligenca in robotika, grozijo, da bodo nadomestile prisotnost človeka; in končno, vse bolj škandalozno in zaskrbljujoče, pomanjkanje varnosti pri delu, ki je posledica mrzlične tekme za večjo proizvodnjo za vsako ceno. Koliko žrtev je še vedno na delovnem mestu!«

Naj delo ponovno postane gradbišče upanja, gradbišče sanj

Ob koncu sporočila papež Frančišek mlade povabi, naj kljub vsemu ne izgubijo upanja, saj delo vedno v sebi ohranja edinstveno in nenadomestljivo poklicanost, poklicanost v upanje. »Upanje namreč ni optimizem, ki je odvisen od okoliščin, ampak zaupanje, ki se poraja z zavzetim in sodelujočim ustvarjanjem skupnega dobrega. Delo je torej protagonist upanja, je pravi način, da bi se čutili dejavne v dobrem kot služabniki skupnosti: skrb za druge je namreč najboljši način, da ne skrbimo za nepotrebne stvari. Naj delo ponovno postane gradbišče upanja, gradbišče sanj,« še poudari sveti oče in doda, da je pomembno delo načrtovati skupaj, »brez ideoloških nasprotovanj in sterilnih izolacij« ter vzpostavljati trajne povezave. »Sadov ne bo obrodila logika navijaštva, ampak sodelovanja. To se bo zgodilo, če bomo upoštevali konkretne ljudi in ne strankarskih interesov. Ta skupni pristop je danes edini, ki lahko v celoti obravnava glavna italijanska vprašanja, kot so kriza rodnosti, okoljsko vprašanje in seveda delo,« sklene papež Frančišek svoje sporočilo mladim, zbranim na dogodku, ki ga organizirajo Krščanska združenja italijanskih delavcev.