Sveti oče: Bog po mučencih tudi danes dela čudeže in spreminja srca

Nagovor papeža Frančiška na god sv. Štefana, 26. december 2023

Dragi bratje in sestre, dober dan!

Danes, takoj po božiču, obhajamo svetega Štefana, prvega mučenca. Pripoved o njegovem mučeništvu najdemo v Apostolskih delih (Apd 6-7), ki ga opisujejo kot moža, ki je užival ugled, stregel pri mizi in delil miloščino. Ravno zaradi te velikodušne celovitosti ne more, da ne bi pričeval o tem, kar mu je najdragocenejše: pričevati o veri v Jezusa, kar sproži jezo njegovih nasprotnikov, ki ga ubijejo z neusmiljenim kamenjanjem. Vse to se zgodi pred mladim Savlom, gorečim preganjalcem kristjanov, ki je “porok“ usmrtitve.

Za trenutek razmislimo o tem prizoru: Savel in Štefan, preganjalec in preganjani. Zdi se, da je med njima nepremostljiv zid, trd kot integralizem mladega farizeja in kot kamni, zalučani v obsojenca na smrt. Pa vendar je onkraj videza nekaj velikega, kar ju povezuje: prek Štefanovega

 pričevanja namreč Gospod v Savlovem srcu, ne da bi se tega zavedal, pripravlja spreobrnjenje, ki ga bo pripeljalo do tega, da bo postal veliki apostol. Štefan, njegovo služenje, njegova molitev in njegova vera, ki jo oznanja, njegov pogum, zlasti pa njegovo odpuščanje v trenutku smrti, niso zaman. Zdi se, da se končajo v niču, v resnici pa njegova žrtev vrže seme v nasprotno smer od kamnov in se na skrivaj zasadi v prsi njegovega najhujšega tekmeca, da bi kamnito srce spremenil v meseno srce (prim. Ef 36,26). Morda bo Pavel mislil tudi na ta trenutek, ko bo mnogo let pozneje zapisal: »Po Božji milosti pa sem to, kar sem, in njegova milost, ki mi je bila dana, ni postala prazna« (1 Kor 15,9-10).

Danes, dva tisoč let pozneje, žal vidimo, da se preganjanja kristjanov nadaljujejo. Še vedno so – in veliko jih je – tisti, ki trpijo in umirajo zaradi pričevanja o Jezusu: tisti, ki so na različnih ravneh kaznovani zaradi ravnanja, ki je v skladu z evangelijem, in tisti, ki se vsak dan trudijo, da bi ostali zvesti svojim dobrim dolžnostim, medtem ko se jim svet smeji in pridiga nekaj drugega. Tudi ti bratje in sestre se morda zdijo neuspešni, a danes vidimo, da temu ni tako. Tako zdaj kot takrat namreč seme njihovih žrtev, za katero se je zdelo, da je umrlo, klije in obrodi sad, saj Bog po njih še naprej dela čudeže (prim. Apd 18,9-10), spreminja srca in rešuje ljudi.

Vprašajmo se torej: Ali se zanimam in molim za nekoga, ki na različnih koncih sveta tudi danes trpi in umira zaradi vere? Ali poskušam pričevati o evangeliju z doslednostjo, krotkostjo in zaupanjem? Verjamem, da bo seme dobrega obrodilo sadove, čeprav ne vidim takojšnjih rezultatov?

Marija, Kraljica mučencev, naj nam pomaga pričevati Jezusa.