Sveti oče: Komuniciranje ni trženje, ampak prevzemanje odgovornosti za druge
Vatican News
Sveti oče najprej poudari, da je komunikacija zelo pomembna »v svetu, ki je tako zelo povezan in bombardiran z novicami«. Zato je po njegovih besedah pomembno, da se občasno ustavijo in si podelijo izkušnje, skupaj molijo ter poslušajo drug drugega. Na ta način se ponovno odkriva »korenine tega, kar sporočamo, resnice, o kateri smo poklicani pričevati, občestva, ki nas združuje v Jezusu Kristusu; pomaga nam, da ne zapademo v zmoto, češ da so predmet našega sporočanja naše posamezne strategije ali podjetja; da se ne zapremo v svoje samote, strahove ali ambicije; da vsega ne zastavimo za tehnološki napredek«.
Izziv dobre komunikacije je po papeževih besedah »danes bolj kompleksen kot kdajkoli prej, pri tem pa obstaja tveganje, da bi se ga lotili s posvetno miselnostjo: z obsedenim nadzorom, močjo, uspehom; z idejo, da so problemi predvsem materialni, tehnološki, organizacijski, ekonomski«.
Srečanje v Paray-le-Monialu
Sveti oče nato spomni na prvi simpozij, ki so ga udeleženci imeli pred nekaj leti v Paray-le-Monialu, mestu Srca Jezusovega, svete Marjete Marije Alacoque. »To je kraj, ki spominja na središče, na vir, iz katerega je teklo in še vedno teče zveličanje za človeštvo. Je pa tudi kraj, ki nam govori o tem, kako pomembno je komunicirati s srcem, poslušati s srcem, videti s srcem stvari, ki jih drugi ne vidijo, jih deliti in pripovedovati o njih ter tako prevračati perspektivo in kategorije sveta.«
Komunicirati pomeni graditi mrežo dobrega
Drugo srečanje pa je potekalo v Lisieuxu, mestu svete Terezije Deteta Jezusa. Kot je izpostavil papež, je bila ta svetnica »priča evangeljske radikalnosti, ki je zdrava tudi za komunikacijo v našem času, tako onesnaženem z visokoletečimi besedami, sanjami o moči in veličini. Komunicirati za nas ne pomeni, da s svojim glasom preglasimo glas drugih, ni propaganda; včasih je tudi molk; ni skrivanje za slogani ali besednimi zvezami. Komuniciranje za nas ni osredotočanje vsega na organizacijo, ni vprašanje trženja; ne pomeni samo sprejemanje te ali one tehnike. Komunicirati za nas pomeni biti v svetu, da bi prevzeli odgovornost za drugega, za druge, pomeni biti vse vsem; pomeni podeliti razumevanje dogodkov s krščanskega vidika; pomeni ne prepustiti se kulturi nasilja in zaničevanja; pomeni graditi mrežo podelitve dobrega, resničnega in lepega, ki jo sestavljajo iskreni odnosi; pomeni vključevati mlade v našo komunikacijo«.
Pričevanje, pogum in širok pogled
Zatem sveti oče udeležencem simpozija predlaga tri besede: pričevanje, pogum in širok pogled. V zvezi s prvo poudari, da je komunikacija predvsem pričevanje. »In ko je pričevanje sestavljeno iz besed, podob, je to način, kako pričevanje podeliti. To je tisto, kar nas dela verodostojne v odnosu do laičnih medijev; in to je tudi tisto, kar našo komunikacijsko mrežo dela vedno bolj privlačno in zaradi česar raste iz dneva v dan. … Ne oklevajte, da bi s pomočjo komunikacije delili vse dobro, kar je v vaših škofijah, kongregacijah, gibanjih. Ne oklevajte in s komunikacijo gradite občestvo v Cerkvi in bratstvo v svetu. Bodite ustvarjalni. Bodite prijazni. Družba želi in mora slišati besedo Cerkve kot ljubeče Matere vseh,« poudari papež Frančišek.
V nadaljevanju zbrane povabi, naj se ne bojijo, ampak naj bodo pogumni. Zaželi jim poguma, »ki je drugačen od poguma tistih, ki mislijo, da so v središču; poguma, ki izhaja iz ponižnosti in strokovnosti ter zaradi katerega je komunikacija kohezivna in hkrati odprta«.
Zadnja beseda, ki jo sveti oče položi na srce udeležencem simpozija, pa je širok pogled, povabilo, da bi gledali daleč. »Gledati na ves svet v njegovi lepoti in kompleksnosti. Sredi pritoževanj v našem času, sredi nezmožnosti, da bi videli bistveno, da bi odkrili, da je tisto, kar nas združuje, vedno večje od tistega, kar nas ločuje; in da je treba to sporočati z ustvarjalnostjo, ki izhaja iz ljubezni. Vse postane jasnejše – tudi naša komunikacija – izhajajoč iz srca, ki gleda z ljubeznijo,« sklene svoje razmišljanje papež Frančišek.
