Sveti oče: Vino, zemlja, kmetijska in podjetniška dejavnost so Božji darovi

Andreja Červek – Vatikan

Papež Frančišek je med srečanjem (ponedeljek, 20. januarja) izpostavil pomembnost »razmišljanja o etičnih vidikih in moralni odgovornosti« na področju vinogradništva in vinarstva ter z naklonjenostjo omenil zgledovanje pri svetem Frančišku Asiškem.

Temeljne smernice, kot so pozornost do okolja, delo in zdrave potrošniške navade, kažejo na »odnos, ki je na različnih ravneh osredotočen na spoštovanje«. »Spoštovanje je pri vašem delu zagotovo temeljnega pomena: za kakovosten izdelek namreč ni dovolj uporaba industrijskih tehnik in tržne logike. Zemlja, trta, postopki pridelave, fermentacije in zorenja zahtevajo stalnost, pozornost in potrpežljivost,« je dejal papež.

Tudi Sveto pismo govori o teh vprašanjih. Navedel je Jakobovo pismo, ki pravi: »Glejte, poljedelec pričakuje dragocen sad zemlje in potrpežljivo čaka, dokler ne prejme zgodnjega in poznega dežja« (Jak 5,7). Predvsem pa je izpostavil Jezusa, ki govori o Očetu kot o vinogradniku, ki skrbi za trto in jo obrezuje, da bi rodila dober sad (prim. Jn 15,1-6).

»Spoštovanje, vztrajnost, sposobnost obrezovanja, da bi obrodili sad: to so dragocena sporočila za dušo, ki se jih lahko naučimo iz ritmov narave, trte in obdelave. To vključuje tudi vrsto spretnosti, ki se le delno prenašajo na tehnični, “šolski” način. Pogosto so namreč povezane z izmenjavo praktičnega, življenjskega znanja, s posebnimi izkušnjami, ki jih je treba pridobiti na terenu, in to na način, ki je toliko bolj koristen, kolikor bolj si človek dovoli biti vključen v človeško razsežnost tega, kar počne.«

Če sta spoštovanje in človečnost pomembna pri obdelavi zemlje, sta še toliko bolj odločilna pri »upravljanju dela, varovanju oseb in uživanju izdelkov«, da bi »na ravni posameznikov in podjetij dozorela zmožnost preseganja samega sebe ter bi prišlo do prekinitve izolirane vesti in samoreferencialnosti, ki omogoča skrb za druge in za okolje, pri tem pa upošteva vpliv, ki ga ima vsako dejanje in vsaka osebna odločitev« (prim. Laudato si', 208). Dejansko je »iskrena skrb za naše lastno življenje in za naš odnos do narave neločljivo povezana z bratstvom, pravičnostjo in zvestobo v odnosih do drugih« (prav tam, 70).

»Vino, zemlja, kmetijske spretnosti in podjetniška dejavnost so Božji darovi, a ne pozabimo, da jih je Stvarnik zaupal nam, naši občutljivosti in poštenosti, da bi iz njih, kot pravi Sveto pismo, naredili pravi vir veselja za “srce človeka” (prim. Ps 104,15), in to vsakega človeka, ne le tistega z največ priložnostmi,« je še dejal papež Frančišek ter se zbranim pri avdienci zahvalil, da se pri svoji dejavnosti navdihujejo pri držah, kot so sloga, pomoč najšibkejšim in spoštovanje stvarstva, kar je učil tudi Frančišek Asiški.