Sveti oče madžarskim romarjem: Med vas sem prišel kot romar, kot brat in kot prijatelj
Papež Frančišek
GOVOR SVETEGA OČETA
madžarskim romarjem
25. aprila 2024
Dragi bratje in sestre, dober dan in dobrodošli! Isten hozott!
Pozdravljam vse, ki ste prišli potrdil svojo vez s Petrovim naslednikom in izpovedati vero v tem velikonočnem času, ko nas vstali Gospod razsvetljuje in nam daje upanje, ki ne razočara. Pozdravljam kardinala Pétra Erdőja, primasa Madžarske. Pozdravljam predsednika Madžarske škofovske konference msgr. Andrása Veresa, vse navzoče škofe, duhovnike, posvečene osebe in verne laike. Pozdravljam civilne oblasti, zlasti sem vesel, da izrekam dobrodošlico novemu madžarskemu predsedniku gospodu Tamásu Sulyoku.
Vaše romanje poteka eno leto po mojem apostolskem potovanju na Madžarsko, ki ga z veliko hvaležnostjo nosim v srcu. Zato se danes z veseljem v spominu vračam k njemu, ko se spominjam, da sem med vas prišel kot romar, kot brat in kot prijatelj.
V Budimpešti, mestu mostov in svetnikov, sem bil romar, da bi molil skupaj z vami. Moliti za Evropo z »željo, da bi gradili mir, da bi mladim rodovom dali prihodnost upanja, ne vojne; prihodnost, polno zibelk, ne grobov; svet bratov, ne zidov« (Regina Caeli, 30. aprila 2023). Molil sem za vaš dragi narod, ki že tisočletje prebiva v tej deželi in jo oplaja z Kristusovim evangelijem. Da bi v molitvi lahko vedno našli moč in odločnost, da bi tudi v današnjem zgodovinskem okviru sledili zgledom svetih in blaženih, ki so vzbrsteli iz vašega ljudstva.
Vstali, ki se je prikazal sredi med svojimi učenci, jim je podaril mir. Ne pozabimo, bratje in sestre, da se uresničevanje tega velikega daru začne v srcu vsakega izmed nas; začne se pred vrati moje hiše, ko se, preden grem ven, odločim, ali hočem ta dan preživeti kot moški ali ženska miru, torej živeti v miru z drugimi. Mir se rodi, ko se odločim, da bom odpustil, čeprav je težko, in to napolni srce z veseljem. Cerkev v vaši deželi ponovno izročam priprošnji Magna Domina Hungarorum, svetega Štefana, sv. Ladislava, svete Elizabete, svetega Emerika ter vseh svetih in blaženih. Naj se okrepi v žaru pričevanja in v veselju oznanila.
Poleg tega, da sem med vas prišel kot romar, sem hotel priti med vas kot brat. Še posebej v srečanju z vami, dragi škofje, dragi duhovniki, redovnice in redovniki. Opogumil sem vas, da kot držo in kot življenjski slog privzamete »Božji slog«, ki ga sestavljajo nežnost, bližina in sočutje. Ne pozabite tega: »slog Boga« je nežnost, bližina in sočutje. Pri tem so vam v pomoč nedavni primeri iz časa preganjanja, kot primer blaženega Vilmosa Aporja, ki je svojo bližino in obrambo begunk moral plačati z življenjem. Ali pa primer Zoltána Meszlényija, ki je s takšno predanostjo svojo službo vršil vse do zadnjega trenutka življenja. In kako se ne bi spomnili mladega duhovnika Jánosa Brennerja? Nežnost in pastoralna gorečnost sta ga gnali, da je šel tolažit domnevnega bolnika in mu nesel obhajilo, ne da bi pomislil, da gre za past in da bo barbarsko umorjen. Ali tudi Sára Salkaházi, ki je bila med nacistično deportacijo Judov sočutna do žrtev, tako da je pretrpela mučeništvo pod Mostom svobode v Pešti. Naj vas ti zgledi spodbudijo, da boste imeli enak odnos do tistih, ki so zaupani vaši skrbi.
In potem sem hotel biti skupaj z vami kot prijatelj. Še posebej se z velikim veseljem spominjam srečanja z vami, dragi mladi. Spet vas želim opogumiti, da bi hodili v dialogu z rodovi, ki so bili pred vami. Da bi se pogovarjali s starimi starši, s starejšimi v vašem narodu; da bi iskali korenine, ker boste tako položili trdne temelje za prihodnost. Z negovanjem svojih korenin boste lahko z zaupanjem gledali naprej in se okrepili v vrednotah, ki dajejo življenje: družina, edinost, mir. Všeč mi je tisti vaš zelo evangeljski pregovor: »Bolje je dajati kot prejemati« - Jobb adni mind kapni. Res je tako: z darovanjem sebe človek najde sebe in njegovo življenje ne ostane prazno.
Kot prijatelj sem srečal tudi ljudi, ki so trpeli: begunce, reveže, odrinjene. Zahvaljujem se vam, ker imate odprto srce za ukrajinske begunce, ki so zaradi vojne zapustili svojo državo. Cenim tudi vaše napore za integracijo tistih, ki živijo na obrobju družbe.
Dragi bratje in sestre, hvala za vašo bližino in za vašo naklonjenost! Hodimo skupaj po Gospodovi poti kot »velikonočni« možje in žene, in ga prepoznajmo v lomljenju kruha, pri evharistični mizi in pri mizi lačnih; v njegovi Besedi in v srečanju z drugimi. Hvala vam za vašo zvestobo Kristusu, ki se kaže v pričevanju vere in v živetem ekumenizmu, v odnosih z vašimi bližnjimi, v ljubečem sprejemanju tudi tistih, ki so drugačni, v spoštovanju vsakega človeškega življenja in v odgovorni skrbi za okolje.
Iz srca vas blagoslavljam in Marija naj vas varuje. Isten áld meg a magyart! – Bog naj blagoslovi Madžare! In prosim vas, še naprej molite zame v moje dobro, ne proti.
