Pri papežu člani italijanskega Rdečega križa ob 160. obletnici ustanovitve: Povsod in za kogarkoli
Papež Frančišek
Dragi bratje in sestre, dober dan!
Vesel sem, da vas lahko srečam ob 160. obletnici ustanovitve italijanskega Rdečega križa. Pravzaprav je bil 15. junija 1864 v Milanu ustanovljen Odbor italijanskega združenja za pomoč ranjenim in bolnim v vojni. Ob razdejanju in trpljenju, ki ga je povzročila vojna – tudi danes, tega ne pozabimo – ob razdejanju in trpljenju, ki ga je povzročila vojna, se je zgodil preskok človeštva, ki se je prelil v konkretna dejanja ter dela pomoči in skrbi, brez razlike glede narodnosti, družbenega razreda, vere ali političnih prepričanj. Ta tok ljubezni se ni nikoli ustavil: danes, tako kot včeraj, je vaša učinkovita in dragocena prisotnost, zlasti v vseh tistih kontekstih, kjer grmenje orožja zaduši krik ljudi, njihovo hrepenenje po miru in njihovo željo po prihodnosti.
Danes je posebna priložnost, da vam izrazim veliko hvaležnost za vaše služenje v vojnih okoliščinah in za pomoč, ki jo vsak dan nudite tistim, ki jo potrebujejo v številnih izrednih razmerah. Hvala, najlepša hvala za to!
Vaše zavzemanje, ki ga navdihujejo načela človečnosti, nepristranskosti, nevtralnosti, neodvisnosti, prostovoljnosti, enotnosti in univerzalnosti, je tudi vidno znamenje, da je bratstvo mogoče. Če je oseba postavljena v središče, lahko vodimo dialog, sodelujemo za skupno dobro, presežemo delitve, podiramo zidove sovražnosti, premagamo logiko interesa in moči, ki drugega slepita in delata za sovražnika. Za vernika je vsaka oseba sveta. Vsako človeško bitje je ljubljeno od Boga in je zato nosilec neodtujljivih pravic. Vodeni v tem prepričanju se srečujejo številni ljudje dobre volje, ki priznavajo najvišjo vrednost življenja in zato nujnost obrambe predvsem najranljivejših. O teh najbolj ranljivih ljudeh bi vam rad povedal eno stvar: to so otroci. Sem v Italijo je prišlo veliko otrok med vojno v Ukrajini, veste kaj? Da se ti otroci ne smejijo, pozabili so na sposobnost nasmeha... to je slabo za otroka... zamislimo se...
Ko se vam zahvaljujem za vaše nenadomestljivo služenje na konfliktnih območjih in območjih, ki so jih prizadele okoljske nesreče, na področju izobraževanja in zdravstva, pa tudi za to, kar počnete v korist migrantov, zadnjih in najbolj ranljivih, vas želim spodbuditi k nadaljevanju tega velikega dela dejavne ljubezni, ki zajema Italijo in svet. Naj Rdeči križ vedno ostane zgovoren simbol ljubezni do bratov, ki nima meja, bodisi geografskih, kulturnih, družbenih, gospodarskih ali verskih. Ni naključje, da je slogan, ki ste ga izbrali za praznovanje 160-letnice, »Povsod in za vsakogar«. To je univerzalna stvar. Je izraz, ki medtem ko opisuje prizadevanje, opisuje tudi stil, način kako biti in kako smo.
Povsod, saj za noben kontekst ne moremo reči, da je brez trpljenja, brez ran telesa in duše, tako v majhnih skupnostih kot v najbolj pozabljenih kotičkih Zemlje. Globalizirati moramo solidarnost, – globalizirati solidarnost – z delovanjem na nacionalni in mednarodni ravni, kajti »priznavanje vsakega človeka kot brata ali sestro in iskanje družbenega prijateljstva, ki vključuje vse, nista le utopiji, je realnost, ki zahteva odločitev in sposobnost najti učinkovite poti, ki zagotavljajo njuno realno možnost. […] Gre za napredek k družbeni in politični ureditvi, katere duša je družbena ljubezen« (Okrožnica Fratelli tutti, 180). Zato potrebujemo pravila, ki zagotavljajo človekove pravice povsod, prakse, ki negujejo kulturo srečanj, in ljudi, ki so sposobni gledati na svet s široko perspektivo. Pogled na obzorje ... vsi tam ...
Povsod in za kogarkoli, kajti naša je družba jaza in ne nas, bolj majhne skupine kot vseh. V tem smislu je to sebična družba. Beseda »kdor koli« nas spomni, da ima vsak človek svoje dostojanstvo in si zasluži našo pozornost. Ne moremo gledati stran ali ga zavreči zaradi njegovega stanja, invalidnosti, izvora ali družbenega položaja. Zato vas pozivam, da našim bratom in sestram v stiski še naprej stojite ob strani z usposobljenostjo, velikodušnostjo in predanostjo, zlasti v času, ko rasizem in prezir naraščata kot ljuljka. Pravzaprav »samo s kultiviranjem tega načina odnosa bomo omogočili družbeno prijateljstvo, ki nikogar ne izključuje, in bratstvo, odprto za vse« (prav tam, 94).
To geslo – »Povsod in za kogarkoli« – spominja na stavek, ki ga beremo v Prvem pismu svetega Pavla Korinčanom: »Postal sem vse za vse« (9,22), pravi sveti Pavel. Apostol je tako povzel svoje poslanstvo: doseči vse, da bi vse pripeljali k veselju evangelija. To je slog, ki ga uresničujete tudi vi vsakič, ko z bratskim duhom posežete, da bi vsaj omilili trpljenje.
V tem velikonočnem času prosimo za milost, da bi bili orodje bratstva in miru, protagonisti ljubezni in graditelji bratskega in solidarnega sveta. Naj vas, prostovoljce in zaposlene, Gospod blagoslovi in blagoslovi vaše družine. Molim za vas in tudi vi, prosim, ne pozabite moliti zame. Hvala!
