Papež ob dnevu nemških katoličanov: Brez pravičnosti ne more biti miru

Andreja Červek – Vatikan

S človekom in svetom je nekaj narobe

Sveti oče spomni na Psalm 37, kjer je razloženo, zakaj je človeku miru obljubljena prihodnost: ker je pravičen, počne, kar je Bogu všeč, in zaupa v Gospoda. »Od vsega začetka pa je človekova tragedija ravno v tem, da ne zaupa Bogu, ampak dvomi; da ne dela tistega, kar je Bogu všeč, ampak gre po svoji poti. Tako se je zgodilo, da sta izvorna edinost in harmonija, ki ju je Bog namenil celotnemu stvarstvu, ušla izpod nadzora. Človek stvarstva ne uporablja več v skladu s Stvarnikovimi nameni, temveč ga izrablja in z njim slabo ravna zaradi svojih sebičnih ambicij po moči in dobičku. Tako sta na svet prišla trpljenje in smrt (prim. 1 Mz 3). Tu je mišljeno to, kar čutijo in govorijo številni ljudje, zlasti mladi, iz zelo različnih kulturnih in ideoloških okolij: zaznavajo, da je s človekom in svetom nekaj narobe, da ne moremo preprosto nadaljevati tako kot doslej, da je potrebno spreobrnjenje, dejanska nova usmeritev.«

Človeka ponovno usmeriti k Bogu, pogled usmeriti v križ

Jezusovo poslanstvo – nadaljuje sveti oče – je v celoti potekalo ravno v znamenju te »nove usmerjenosti človeka k Bogu« in s tem tudi »prenove in ozdravitve njegovega odnosa z brati in sestrami, s stvarstvom in

 navsezadnje tudi s samim seboj«. »Mir, ki ga prinaša Jezus, postane viden, ko ljudem daje novo upanje in prihodnost v težkih časih: tistim, ki so odrinjeni na rob družbe, bolnim, tistim, ki so se ujeli v greh. Kristus je nepravičnosti dal ime in obsodil neenakost. Da bi ponovno vzpostavil božji red, je Jezus neredko preobrnil logiko in red človeških vrednot, kar je še posebej vidno v govoru na gori. Prav to je način, kako nam prinaša mir: s krvjo svojega križa (prim. Kol 1,20). Da, dvignimo pogled h križu. Tam se na nasilje ni odgovorilo z nasiljem, na smrt se ni odgovorilo z jezikom smrti. V tišini križa utihne hrup orožja in spregovori jezik sprave, odpuščanja, dialoga in miru. Kristusov mir se rodi iz ljubezni in predanosti. Na velikonočni dan se kaže prav to: da ima človek miru prihodnost.«

Brez pravičnosti ni miru

»Mi kristjani smo poklicani, da to poslanstvo nadaljujemo. Tako kot on želimo zapuščenim in odrinjenim ljudem dati novo dostojanstvo in občutek, da niso sami. Prav tako pa se želimo vključiti v javno življenje in politiko, da bi imeli boljše življenjske pogoje, predvsem pa dati glas tistim, ki niso slišani. Brez pravičnosti ne more biti miru. Zdi se, da so temeljne človekove pravice ne le v Evropi, ampak tudi drugod po svetu trenutno ogrožene: zaradi naraščajočega antisemitizma, rasizma in drugih ideologij, ki težijo k ekstremizmu in nasilju.«

Dialog na vseh ravneh

Papež nadaljuje, da so mnoge moralne, družbene, gospodarske in politične krize, ki jih doživljamo, med seboj povezane. »Zaskrbljenost zaradi narave in pravičnosti v zvezi z revnimi, zavzetost za družbo, zaščita življenja in družine, obramba dostojanstva vsakega človeškega življenja ter zunanji in notranji mir gredo z roko v roki. Problemi zadevajo vse in jih je mogoče rešiti le skupaj. Za to pa je potreben obsežen dialog, po možnosti s številnimi glasovi na vseh ravneh družbenega, gospodarskega in političnega življenja.« In v tem smislu predstavljajo lepo priložnost mnoge razprave v okviru Katholikentaga s številnimi visokimi predstavniki družbenega življenja.

Moč skupnega pričevanja katoličanov

V tem kontekstu je zelo lepo in pomenljivo, da je Katholikentag tudi kraj za ekumensko srečanje in medverski dialog. »Potrebujemo sodelovanje vseh ljudi dobre volje, ki želijo skupaj graditi mirno prihodnost,« poudari papež. »Kako močno je lahko skupno pričevanje kristjanov, smo doživeli leta 1989, ko so moški in ženske miru le s svečo v roki sprožili miroljubno revolucijo. Tukaj v Erfurtu so molitve za mir potekale v cerkvi svetega Lovrenca in evangeličanski cerkvi pridigarjev. Ta čudež miroljubnih sprememb, ki so jih sprožili ljudje, ki molijo, nam kaže, česa je zmožna molitev. In naj bo ta spomin spodbuda za vse nas danes.«

Molimo za mir

»Človek miru ima prihodnost. Ta gotovost je za nas opomin in spodbuda. Molimo za mir. Molimo tudi drug za drugega, da bi nas moč Svetega Duha napolnila z upanjem in veseljem,« sklene papež in vsem zaželi »veliko duhovno obogatitev«.