Papež sprejel anglikanske primase. Kristus nas bo približal drug drugemu.

Andreja Červek – Vatikan

»Tudi danes, če pogled usmerimo v Kristusa in ne vase, bomo spoznali, da je Vstali med nami in nam želi dati svoj mir in svojega Duha,« je dejal papež Frančišek. Spomnil je na učence, ki se jim je prikazal Jezus in jih ozdravil njihovih strahov, jim pokazal svoje rane in nanje izlil svojega Duha (prim. Jn 20,19-23).

»Tudi danes, ko se voditelji Božjega ljudstva zberejo, so lahko enako prestrašeni kot učenci: morda jih zamika, da bi se predali, drug drugemu izražali svoja razočaranja in neizpolnjena pričakovanja, se prepustili skrbem, ne da bi znali preprečiti, da bi se razlike med njimi povečale.«

Poklicani biti graditelji edinosti

Sveti oče je zatrdil, da Gospod vsakega med njimi kliče, da je graditelj edinosti. »In čeprav še nismo eno, nam naše nepopolno občestvo ne sme preprečevati skupne hoje.« Odnosi med kristjani namreč »predvidevajo in zahtevajo vse možne oblike praktičnega sodelovanja na različnih ravneh«, pastoralni, kulturni, socialni in tudi na ravni pričevanja o evangeliju.

»Razlike ne zmanjšujejo obsega tega, kar nas združuje: ne morejo nam preprečiti, da bi se zaradi skupnega krsta med seboj prepoznali kot bratje in sestre v Kristusu.« Papež je zato izpostavil pomembno delo mednarodne anglikansko-katoliške komisije, ki si je v zadnjih petdesetih letih prizadevala preseči različne ovire, ki so se pojavile na poti edinosti.

Moliti in se med seboj poslušati

Velikonočni čas nas z branjem Apostolskih del popelje nazaj k našim začetkom, je nadaljeval sveti oče. Poleg vere in bratstva, poguma pred preganjanjem, veselega širjenja evangelija in odprtosti za pogane beremo tudi o napetostih in nesporazumih, ki so pogosto nastali zaradi slabotnosti učencev ali različnih interpretacij odnosa do preteklega izročila. Toda skozi celotno pripoved se vidi, kako je pravi protagonist Sveti Duh: apostoli pridejo do sprave in rešitev tako, da prvo mesto prepustijo njemu.

»Včasih pozabljamo, da so razprave bile navzoče tudi v prvi krščanski skupnosti, skupnosti tistih, ki so poznali Gospoda in ga srečali kot Vstalega. Ne smemo se bati razprav, ampak jih živeti ter pri tem prvenstvo prepustiti Paraklitu. Moliti in se med seboj poslušati, poskušati razumeti druge in vprašati sebe – preden terjamo račune od drugih –, ali smo bili poslušni navdihom Duha ali pa smo podlegli osebnim ali skupinskim mnenjem. Božji pogled gotovo nikoli ne bo usmerjen v delitev, ločevanje ali prekinitev dialoga. Namesto tega nas Božja pot vodi k temu, da se še bolj živo oklepamo Gospoda Jezusa, kajti le v občestvu z njim bomo našli popolno občestvo med nami.«

Jezusa prinašati svetu

Po papeževih besedah današnji raztrgani svet potrebuje Jezusa: »Potrebuje, da bi spoznal Kristusa!« Nekateri med anglikanskimi primasi, ki so bili pri avdienci, prihajajo iz regij, kjer »so vojna, nasilje in nepravičnost vsakdanji kruh vernikov, toda tudi v državah, ki veljajo za bogate in miroljubne, ne manjka trpljenja«. »Kaj lahko ponudimo ob vsem tem, če ne Jezusa, Odrešenika? Naše poslanstvo je, da ga prinašamo drugim,« je izpostavil sveti oče in dodal, da je današnjemu času treba ponuditi Kristusa in oznanilo o njegovem kraljestvu.

Petrinska služba kot služba ljubezni

Papež Frančišek je spregovoril tudi o vlogi rimskega škofa, ki med kristjani še vedno velja za »sporno vprašanje, ki ločuje«. Poudaril je, da si je treba prizadevati za bratski in potrpežljivi dialog ter nekoristne kontroverznosti pustiti za sabo, da bi lahko razumeli, kako se lahko petrinska služba opravlja kot služenje ljubezni do vseh. Dodal je, da so pri različnih ekumenskih pogovorih bili doseženi pozitivni rezultati o vprašanju primata kot »daru, ki ga je treba deliti«.

Spomnil je na sinodalno pot, na kateri se nahaja katoliška Cerkev. Prvega zasedanja se je lani udeležil tudi anglikanski škof. Izrazil je upanje, da bi sinoda prispevala k boljšemu razumevanju vloge rimskega škofa. Poročilo ob koncu prvega zasedanja je pozvalo k poglobljenemu preučevanju povezave med sinodalnostjo in primatom na različnih ravneh, lokalni, regionalni in univerzalni, pri čemer je lahko delo mednarodne anglikansko-katoliške komisije lahko pomemben vir.

Najprej brat, potem sistem

»Zato molimo, hodimo in delajmo skupaj z zaupanjem in upanjem,« je zbrane anglikanske primase pozval papež Frančišek. Navedel je skupno izjavo iz leta 2016, kjer je izraženo veselje in zaupanje v Svetega Duha ter prepričanje, da bosta dialog in skupno prizadevanje poglobila razumevanje in pomagala pri razločevanju Kristusove volje za njegovo Cerkev.

»Zaupamo Božji milosti in previdnost ter vemo, da nam bo Sveti Duh odpiral nova vrata in nas k vsej resnici. Če se zaradi delitev ne bi uresničili svoje skupne poklicanosti, da oznanjamo Kristusa, bi to pomenil pohujšanje. Če pa bomo onkraj svojih pogledov sposobni ponižno in z ljubeznijo pričevati o Kristusu, bo on tisti, ki nas bo približal drug drugemu; kajti samo ta ljubezen, ki se ne vrača v preteklost, da bi se oddaljila ali kazala s prstom na druge, samo ta ljubezen, ki v imenu Boga daje svojemu bratu prednost pred železno obrambo lastnega verskega sistema, samo ta ljubezen nas bo združila. Najprej brat, potem sistem.«