Papež v pogovoru z otroki: Sreča pomeni živeti v miru kot prijatelji

Vatican News

Srečanje otrok s svetim očetom je potekalo v okviru pobude, ki jo je 10. in 11. maja v Rimu organizirala Fundacija Fratelli tutti na temo človeškega bratstva. Papež je udeležence sprejel v avdienco že dopoldne, popoldne pa se je udeležil ene od t. i. dvanajstih okroglih miz, ki so se jih med drugim udeležili tudi Nobelovi nagrajenci in priznani predstavniki z različnih družbenih področij. Namen je bil poiskati in ponuditi predloge za bolj bratski svet in najti rešitve na probleme, kot sta vojna in revščina, zato so o vprašanju človeškega bratstva razpravljali z vidika okolja, športa, podjetništva, zdravja, digitalnih tehnologij, izobraževanja, prehrane idr.

Sveti oče se je otrokom, ki so bili zbrani v novi sinodalni dvorani v Vatikanu, pridružil malo pred 17. uro. A srečanje se je začelo že kakšno uro prej in v ospredje postavilo vprašanje prihodnosti. Udeležence je med drugim nagovorila Nobelova nagrajenka za mir Jody Williams, ameriška politična aktivistka, ki je leta 1992 prispevala k ustanovitvi Mednarodne kampanje za prepoved protipehotnih min (ICBL), sicer pa je spremljala otroke iz fundacije Mesto miru za otroke.

Prisluhniti otrokom in ustvarjati boljšo prihodnost

Kot je bilo pojasnjeno ob papeževem prihodu, je bil namen srečanja »prisluhniti najmanjšim«. »Danes sejemo semena, ki bodo, ko bodo vzklila, pomagala ustvariti boljšo kolektivno zavest, kot smo jo pokazali mi odrasli. Želeli smo ponovno odkriti otroško srce v vsakem od nas, da bi kot odrasli prispevali k družbi, v kateri prevladuje prijateljstvo, ne pa vojne in konflikti,« je bilo rečeno v pozdravu papežu.

Kaj je sreča?

Ob prihodu so otroci svetega očeta pozdravili s stiskom roke ali objemom, ga obkrožili in se usedli poleg njega, nekateri so mu podarili svoje risbice in izdelke iz barvnih kartonov. Ob ploskanju so mu zapeli pesem o bratstvu. Pogovor med papežem in otroki – nekatere med njimi so spremljale mame – je bila izmenjava vprašanj in odgovorov. »Kaj je za vas sreča?« je vprašal papež. In vrstili so se odgovori: zame je sreča, da smo vsi povezani, zame je sreča, da smo vsi ena družina, zame je sreča mir. In v tej smeri se je odvijal pomenek, s preprostimi otroškimi odgovori, ki pa sp izrazili bistveno: da se srečo ustvari z ustvarjanjem miru, da je ni mogoče kupiti, saj izvira iz nas; da smo srečni, ko se počutimo dobro, ko sklepamo mir, ko smo prijazni, ko smo vsi skupaj, ko smo v stiku z Bogom.

Sreča je živeti v miru

»Zdaj bom postavil zelo težko vprašanje, pozorno poslušajte. Kako lahko ostanemo v stiku z Bogom?« je vprašal papež. Eden od otrok je odgovoril: »Z vsakodnevno molitvijo.«  Drugi: »Z ljubeznijo.« »Ali smo srečni, če se med seboj prepiramo? In ali je v vojni sreča?« je nadaljeval sveti oče. Na enoglasen odgovor otrok, da ne, je papež pritrdil, da se sreča nahaja v miru. »Nekateri otroci živijo v vojni. So otroci, ki včasih nimajo hrane, živijo v strahu pred bombami, pred groznimi stvarmi. Toda če je en otrok z ene strani vojne, drugi pa z druge strani vojne, ali sta med seboj sovražnika?« In zvrstili so se otroški odgovori, da ne, saj nista kriva za vojno, ne, ker sta oba del ene družine.

Kako naj postanemo prijatelji?

V nadaljevanju so začeli otroci zastavljati vprašanja svetemu očetu. Eden od otrok je prosil, če lahko moli za njegovo babico. In prošnja je bila sprejeta: vsi skupaj so molili zdravamarijo za vse babice in dedke. Sledilo je naslednje vprašanje: »Kako med seboj postanemo prijatelji?« In papežev odgovor: »Najprej je treba o drugih misliti dobro. Če nekdo o drugem misli slabo, ali bo lahko postal prijatelj?« Odgovor s strani otrok je bil seveda »ne«. Papež jih je še spodbudil, naj pogumno hodijo naprej.

Kot otroci v maminem objemu

Na svetega očeta se je zatem obrnil tudi povezovalec programa in ga vprašal, zakaj je vztrajal pri svetovnem dnevu otrok, ki bo potekal 25. in 26. maja 2024. »Marsikdo misli, da je prihodnost človeštva v rokah odraslih, ki znajo narediti to in ono. Vendar ni tako,« je dejal papež. »Prihodnost človeštva je v otrocih in starejših. Ko se srečajo otroci in stari starši. In to je čudovita stvar, zato moramo poskrbeti za starejše ljudi, stare starše in otroke. In to bo prihodnost, saj nam stari starši dajejo modrost, otroci pa se učijo modrosti starih staršev. Stari starši imajo preteklost, ki nam veliko daje, otroci pa imajo prihodnost, ki prejema iz preteklosti. Zato se mi zdi zelo pomembno, da otrokom pomagamo rasti in se razvijati.« Sveti oče je sklenil z mislijo, da se ob Bogu moramo počutiti varne »kot otrok v maminem objemu«.

Izjava o bratstvu

V nadaljevanju srečanja se je prebralo Izjavo o bratstvu, ki so jo podpisali »otroci z vsega sveta« – podpisal pa jo je tudi papež Frančišek. Besedilo je bilo pripravljeno na podlagi zapisov samih otrok. Beremo o njihovi želji, da bi živeli v svetu kot bratje, ki so sicer med seboj različni, vendar kljub temu povezani: »Naše korenine nas spominjajo, da imamo kljub različnim vejam isto življenje, iste sanje o svetu, v katerem je ljubezen sad, ki nas lahko zares osreči.« Otroci verjamejo v sanje in vabijo tudi odrasle, naj »sejejo semena upanja ter pomagajo kliti dejanjem nežnosti«, saj oni sami tega ne morejo storiti. »Pomagajte nam uresničiti te naše sanje o boljšem svetu, kjer imamo možnost prihodnosti, da ne bi prihodnost postopoma uničila vse naše sanje. Pustite nam, da bomo skupaj z vami odraslimi, ki nas spremljate, stopili na pot miru in razumevanja, bratstva in rasti, sprejemanja in upanja,« piše v izjavi.