Papež vodstvu Univerze Loyola: Gojite intelektualno radovednost, duha sodelovanja in občutljivosti za izzive časa
Papež Frančišek
Dragi bratje in sestre, dober dan! Pozdravljam predsednika in vse vas, člane upravnega odbora Univerze Loyola v Chicagu, na romanju v kraje, kjer se je rodil in rasel sveti Ignacij Lojolski. »Odpraviti se na pot, je značilno za tiste, ki iščejo smisel življenja« (Spes non confundit, 5). Vedno ohranite v sebi to željo po hoji, po romanju. Vaša izkušnja z obiskom krajev, ki so oblikovali Ignacijevo življenje in duhovnost, vas je zagotovo obogatila in navdihnila na vaši akademski in osebni poti usposabljanja. To je bil obisk korenin.
Vračajte se torej k svojim koreninam, da greste naprej. Ne morete naprej brez korenin, iz katerih jemljete moč. Moč se jemljete iz korenin. Zato se vračajte k svojim koreninam, da greste naprej. Korenine vaše ustanove so v izkušnjah ustanovitelja, ki je vedno postavljal Boga na prvo mesto in je bil v nenehnem iskanju Božje volje. Pojdite naprej, da boste služili. Naj njegova duhovna pot, zaznamovana z razločevanjem in zavzetostjo za pravičnost, še naprej navdihuje in vodi vaše življenje in delovanje.
Univerza Loyola se pravzaprav zgleduje po izročilu Družbe Jezusove, ki temelji na razločevanju in delovanju. To izročilo vas danes vabi, da iščete resnico z resnim preučevanjem, pozornim poslušanjem in pogumnim dejanjem. Spodbujam vas, da vztrajate na tej poti, da ste priče upanja v svetu, ki ga pogosto zaznamujejo delitve in konflikti. Hvala bogu, da so konflikti, vendar se konflikti rešujejo na drugi, višji ravni. Konflikti nas pripeljejo do tega, da hodimo po labirintih in iz labirinta izstopamo od zgoraj in ne sami. Konflikt nas žene k delu. Zato vztrajajte na tej poti, ki vas uči kritičnega čuta, sposobnosti razločevanja in občutljivosti za globalne izzive; da si vedno zastavite vprašanje: kako lahko naša univerza prispeva k temu, da bo svet boljši? Vedno si prizadevajte za najboljše!
V zgodovinskem trenutku, ki ga zaznamujejo hitre spremembe in vedno bolj kompleksni izzivi, je vloga akademskih institucij ključna. Vaša naloga je ne samo oblikovati briljantne ume, ampak tudi negovati velikodušno srce in vest, ki bo pozorna na dostojanstvo vsakega človeka. Vzgoja poteka na treh ravneh: z glavo, s srcem in z rokami. Misli, kar čutiš in delaš, čuti, kar misliš in delaš, delaj, kar misliš in čutiš. Ampak vedno v harmoniji teh treh stvari. Vzgoja je poleg posredovanje znanja, tudi prizadevanje in metoda za oblikovanje ljudi, ki bodo sposobni utelešati vrednote sprave in pravičnosti v vseh vidikih svojega življenja. Um, srce in roke ne morejo dobro rasti ločeno in le skupaj se lahko ukvarjajo z realnostjo in potrebami časa. Želim vam, da bi vzgajali »marljive sanjače« in da bi to bili najprej sami! Če želite napredovati v življenju, morate sanjati. Človek, ki je izgubil sposobnost sanjanja, nima ustvarjalnosti, nima poezije in življenje brez poezije ne deluje.
Spodbujam vas, da gojite intelektualno radovednost – ki ni klepetanje, ki je škodljivo, ne, intelektualno radovednost –, duha sodelovanja in občutljivosti za izzive časa, v katerem živimo, ter prenašanje dediščine svetega Ignacija. Obstaja potreba po moških in ženskah, ki so pripravljeni dati svoje veščine v službo drugim, delati za prihodnost, v kateri lahko vsak razvije svoje sposobnosti ter živi dostojanstveno in spoštljivo, da bo svet lahko našel mir. Dandanes se me to zelo dotakne: v kriznih razmerah svetovnega reda se zdi, da manjka obzorje upanja. In brez upanja ne morete živeti. Ne pozabimo na upanje, ki je sidro na obali, in mi se oklepamo vrvi. Upanje nikoli ne razočara!
Predvsem vam zaupam medkulturni in medverski dialog kot orodje za spodbujanje medsebojnega razumevanja, sodelovanja in gradnje mostov med različnimi izročili, kulturami in pogledi na svet. Dragi prijatelji, naj vas Bog blagoslovi in naj vas spremlja na vaši poti, poti znanja in služenja. Molim za vas, ampak prosim, da tudi vi molite zame. Ker to delo ni enostavno! Hvala.
