Papež: Zahteva za vedno večjo odgovornost mora biti rezultat odličnosti dosedanjega služenja
Papež Frančišek
Dragi brat, dragi prijatelji, z veseljem vas ponovno pozdravljam. Nekateri ste že bili tukaj na srečanju s federacijo katoliških univerz, torej že poznajo pot, so skoraj doma. Ime je pritegnilo mojo pozornost: Blanquerna, slavni literarni lik, ki ga je blaženi Ramón Llull uporabil za natančen opis družbe svojega časa. Obenem skuša filozof v pedagoški obliki podati nekaj modelov krščanskega življenja, ki lahko vsakemu človeku pomagajo hoditi za Kristusom, kamor koli ga kliče.
In vse to je kot lekcija trenutne aktualnosti, presenetljive aktualnosti, saj nam govori o novem in dostopnem jeziku, o načinu sporazumevanja, morda nenavadnem za tisti čas, a prijetnem in jasnem za njegove sodobnike. Pedagogika, ki se distancira od fantastičnih junakov, ki nas skušajo prisiliti, da pobegnemo iz naše resničnosti, kot so bili tedanji viteški liki, in nam, nasprotno, ponuja preproste modele življenja in naravne modele življenja, v katerih lahko služimo Gospodu in smo srečni. Koliko bolečine in frustracij povzročajo danes, še več kot v času Blaženega, nedosegljivi stereotipi, ki nam jih skušajo vsiliti trgi in lobiji. Kako velika naloga je mladim odkriti Božji načrt za vsakega od njih.
Vaša fundacija in celotna univerza Ramón Llull sta s tem imenom sprejeli to navdušujočo nalogo. Najprej tako, da si po vzoru staršev našega protagonista prizadeva družini vrniti prvotno poslanstvo v družbi. Nato mladim ponuditi različne življenjske poti, ki jim, tako kot etape, ki jih opravi naš lik, pomagajo premagovati izzive, ki jim jih postavlja življenje. Tudi ustvarjanje gotovosti, da koraki krščanskega junaka niso zaznamovani s tesnobo karierizma, ampak so odgovor na klic. Karierizem povzroča toliko škode, toliko škode, ker ni skupnosten, je individualističen in to povzroča škodo. In nadalje s pogumom trditi, da mora biti zahteva za vedno večjo odgovornost rezultat odličnosti dosedanjega služenja. Predvsem pa jih učiti, da mora kristjan, ko je enkrat opravljena naloga, tako kot naš protagonist, tudi če bi dosegel najvišji Pontifikat, težiti, k srečanju z Gospodom, k popolni predanosti božji službi. Se pravi, v osnovi je vedno krst, ki te je naredil za kristjana in kjerkoli že si, si krščena, si krščen, ki se mora odzvati od tam in ne s stopnic, ki jih je mogoče preplezati v življenju.
To je ideja, za katero želim, da jo ponesete s seboj, ko se vrnete na svojo univerzo in k drugim izobraževalnim projektom, ki jih spodbujate. Usposabljanje, ja, z aktualnim, modernim, agilnim, pedagoškim jezikom, z natančno analizo realnosti. Ampak, v življenju je vedno »ampak«, torej vedno ob upoštevanju, da formiramo celostne moške in ženske, ne pa iluzorne replike nemogočih idealov. Na primer, nekatere univerze, ki jih poznam v Ameriki, so preveč liberalne, ki poskušajo usposabljati le tehnike, specialiste, pozabljajo pa, da morajo usposabljati moške in ženske. Gre za človeka integritete, ki poskuša dati najboljše od sebe v službi, h kateri ga kliče Bog, zavedajoč se, da je romar, da je v resnici vse pot proti cilju, ki presega to resničnost, srečanje prijatelja z ljubljenim, v tisti ljubezni, ki nam, vlita v naša srca, daje moč za naprej.
Na koncu knjige nam blaženi Llull ponuja dnevno meditacijo. Izbral sem številko 124, ki bi, ker je prestopno leto, idealno ustrezala današnjemu dnevu: »Vprašali so – piše takole – vprašali so Prijatelja, kaj je največja tema. Odgovoril je: odsotnost Ljubljenega. In ko so ga vprašali, kaj je največji sijaj, je rekel: prisotnost Ljubljenega«. To je moje upanje za vas, da lahko razsvetlite življenja svojih učencev z Jezusovo navzočnostjo, da se zaradi te gotovosti zavedajo svojega dostojanstva prijateljev Boga in ljudi ter da so sposobni razgnati temo, ki pokriva ta svet, ki se je oddaljil od svojega pravega bistva. Naj vas Jezus blagoslovi in Sveta Devica vas varuje in ne pozabite moliti zame, ampak v mojo korist, ne proti.
