Sveti oče menihom: Ne prilagajajte se miselnosti in slogom sveta
Vatican News
Kot je na začetku svojega pozdrava dejal sveti oče, opatija Montevergine ni nastala zaradi čudežev ali izrednih dogodkov, ampak zaradi skrbi pastirja: škofa iz Avellina ki je želel na vzpetini zgraditi cerkev in tam zbrati majhno skupino ljudi, ki bi služila Bogu in bi tako ta kraj postal središče molitve, evangelizacije in dejavne ljubezni.
V nadaljevanju se je papež Frančišek zaustavil ob dveh razsežnostih v življenju in apostolatu menihov opatije Montevergine, ki sta izraženi tudi v naslednjih besedah svetega Avguštinu: »Esto donum Deo ut sis donum Dei«, postanite dar za Boga, da boste Božji dar.
»Postati dar za Boga. To je smisel meniške poklicanosti, ki za temelj vsakega dejanja postavlja Božje delo, to je molitev: sveti Benedikt naroča, da se ne sme dajati prednosti ničemur drugemu (prim. Pravilo 43.3). Marijino svetišče Montevergine, ki stoji na vzpetini, je vidno z vseh koncev Irpinije, in verniki se tja zgrinjajo, pogosto peš, da bi našli tolažbo in upanje ter med romanjem dobili novih moči. Na to nas še vedno spominjajo številne tradicionalne pesmi, tudi narečne, ki spremljajo romanja. Vernike sprejme čudovita ikona Matere Božje z velikimi očmi v obliki mandlja. Pripravljena je sprejeti solze in molitve ter vsem kaže Dete Jezusa, učlovečenega Božjega Sina. Postati dar za Boga pomeni moliti, da bi imeli tudi vi takšne velike, dobre oči, ter bi vsem, ki jih srečate, tako kot Marija pokazali Gospoda, ki je navzoč v vaših srcih.
Med drugo svetovno vojno je bila vaša skupnost deležna milosti, da je sprejela torinski prt, ki so ga na skrivaj prinesli v vaše svetišče, da bi ga tam hranili in častili ter bi bil na varnem pred bombardiranjem. Tudi to je čudovita podoba vaše temeljne poklicanosti: ohranjati Kristusovo podobo v sebi, da bi jo lahko pokazali bratom.
Zatem druga točka: biti "Božji dar". To pomeni velikodušno se darovati tistim, ki prihajajo v svetišče, da bi ob pristopanju k zakramentu evharistije in sprave v pozornosti in molitvi čutili, da so sprejeti in da jih Božja Mati nosi pod svojim plaščem. In ker ste menihi, fizično oddaljeni od sveta, a duhovno zelo blizu njegovim težavam in skrbem, biti varuhi v tišini občestva z Gospodom ter hkrati njegovi velikodušni gostitelji pri sprejemanju drugih (prim. Pravilo 53.1). Tako lahko za tiste, ki vas srečajo, postanete živo in zgovorno znamenje Božje prisotnosti. Zato vas, dragi bratje, vabim, da ne podležete skušnjavi, da bi se prilagajali miselnosti in slogom sveta, ampak se pustite nenehno preoblikovati Bogu, prenavljati svoja srca in rasti v njem (prim. Rim 12,2), da tisti, ki prihajajo k vam, da bi iskali luč, ne bi bili razočarani.«
