Sveti oče: Naloga teologov je, da najdejo prave poti za inkulturacijo vere

Andreja Červek – Vatikan

»Teologija je zares pomembna in potrebna cerkvena služba. Predvsem zato, ker spada h katoliški veri, da odgovorimo vsakomur, ki vpraša za razlog upanja, ki je v nas (prim. 1 Pt 3,15). In vemo, da upanje ni čustvo ali občutek, ampak sama oseba Jezus, ki je pot, resnica in življenje (Jn 14,5),« izpostavi sveti oče zbranim teologom, ki prek različnih raziskovalnih projektov in kongresov pospešujejo meddisciplinarno sodelovanje ter vlagajo v ekumenizem in dialog z drugimi verstvi in svetovnimi nazori.

Teologija je pomembna tudi zaradi »epohalnih sprememb, ki jih doživljamo v naših vse bolj multietničnih in mobilnih družbah, ki jih zaznamuje medsebojna povezanost različnih narodov, jezikov in kulturnih okolij«.  Te spremembe je treba »kritično oceniti, da bi pomagali graditi prihodnost miru, solidarnosti in univerzalnega bratstva (prim. Fratelli Tutti), da ne govorimo o skrbi za naš skupni dom (prim. Laudato Si')«.

Teologijo potrebujemo tudi zato, ker nas izzivi, ki jih prinaša napredek znanosti in tehnologije – pomislimo samo na umetno inteligenco –, silijo, da »si prizadevamo za skupno razumevanje, kaj pomeni biti človek, kaj je vredno naše človeške narave, kateri vidik naše človeškosti je nedotakljiv, ker je božanski, torej ustvarjen po Božji podobi in podobnosti v Kristusu«. Pri tem mora teologija postati »sopotnica znanosti in drugih kritičnih disciplin« ter »ponuditi svoj poseben modrostni prispevek« k temu, da različne kulture ne bodo prišle do konflikta, ampak bodo v dialogu postale simfonične.

Sveti oče nakaže tri razvojne smernice za teologijo: ustvarjalno zvestobo izročilu, meddisciplinarni pristop in kolegialnost (prim. govor Mednarodni teološki komisiji, 4. november 2022).  Gre za »bistvene sestavine poklicanosti katoliških teologov v srcu Cerkve«.  »Teologi so namreč kot izvidniki, ki jih je Jozue poslal raziskovat kanaansko deželo: zadolženi so, da najdejo prave poti za inkulturacijo vere.«

Izročilo je živo in zato mora »rasti in utelešati evangelij v vseh deželah in kulturah.«  »Evangelij oznanja dogodek Jezusa, ki je umrl in vstal, ter je modrost za življenje vseh ljudi. Teologija je disciplina, ki se ukvarja s človeškim obstojem; njena luč mora vstopiti v tkivo vsake stvarnosti, ki jo raziskujejo znanosti. Meddisciplinarni pristop torej ni trenutna modna muha, temveč notranja zahteva teološke znanosti, ki je poklicana, da prisluhne odkritjem na drugih področjih znanja, da bi tako poglobila razumevanje naukov vere, hkrati pa ponudila krščansko modrost za človeški razvoj znanosti. Odgovornost za to naporno nalogo nujno zahteva kolegialnost in sinodalnost pri raziskovalnem delu.«

Papež Frančišek izpostavi še »modrostni značaj teologije« in spomni na poziv Benedikta XVI., naj vse znanosti »razširijo meje znanstvene racionalnosti v smislu modrosti«. »Ta razširitev se mora zgoditi tudi v teologiji, da bo lahko postala disciplina, ki je odločilna za življenje vsakega človeka in celotnega Božjega ljudstva ter bo združila znanost in kreposti, kritično presojanje in ljubezen. Katoliška vera je vera, ki deluje prek ljubezni: sicer je mrtva vera.  Modrostna teologija je torej teologija ljubezni, saj “kdor ne ljubi, Boga ni spoznal, kajti Bog je ljubezen” (1 Jn 4,8).«