Papež delavcem: Biti blizu ljudem, delati skupaj in sodelovati za skupno dobro
Andreja Červek – Vatikan
Papež Frančišek je najprej spomnil na dolgo in bogato zgodovino Krščanskih združenj italijanskih delavcev (ACLI), ki govori o prizadevnem in predanem služenju skupnosti. Obletnica je dobra priložnost, da se spomnijo svoje zgodovine, radostnih in težkih trenutkov, ter se zanje zahvalijo. Mnogi ljudje so prek ACLI posvetili svoje življenje služenju delavcem, upokojencem, mladim, tujcem in ljudem v stiski. »ACLI je kraj, kjer je mogoče srečati “svetnike izza sosednjih vrat”, ki se ne znajdejo na prvih straneh časopisov, a včasih konkretno spreminjajo stvari na bolje,« je dejal sveti oče.
»Ta zgodovina je dediščina, iz katere lahko črpamo življenjsko energijo in tako z upanjem in odločnostjo gledamo naprej. V njej najdemo vrednote, ki so navdihovale vaše ustanovitelje in ki so jih generacije skozi leta utelešale s pomembno prisotnostjo v družbi.« Papež se je v nadaljevanju govora osredotočil na pet značilnosti njihovega načina dela, ki so temeljnega pomena za pot Krščanskih združenj italijanskih delavcev. To so ljudski, sinodalni, demokratični, miroljubni in krščanski.
Ljudski slog
»Ne gre le za to, da ste blizu ljudem, temveč za to, da ste in se čutite kot del ljudi. Pomeni živeti in deliti vsakodnevne radosti in izzive skupnosti ter se učiti iz vrednot in modrosti preprostih ljudi. Ljudski slog pomeni priznavanje, da se veliki družbeni projekti in trajne preobrazbe rojevajo od spodaj, iz skupnega prizadevanja in kolektivnih sanj. Pravo bistvo ljudi se nahaja v solidarnosti in občutku pripadnosti. V fragmentirani družbi in individualistični kulturi zelo potrebujemo kraje, kjer lahko ljudje izkusijo ta ustvarjalni in dinamični občutek pripadnosti, ki pomaga preiti od “jaz” k “mi”, skupaj pripravljati projekte za skupno dobro ter najti načine in sredstva za njihovo uresničitev. To je poklicanost vaših “krožkov”: odpreti vrata in jih pustiti odprta, sprejeti ljudi, jim omogočiti, da oblikujejo solidarnostne vezi in občutek pripadnosti, da se skupaj podajo na pot povezovanja, ki razvija “kulturo srečanja v mnogovrstni harmoniji” (apostolska spodbuda Evangelii gaudium, 220).«
Sinodalni slog
»Temeljnega pomena je delati skupaj in sodelovati za skupno dobro. O tem sinodalnem slogu priča prisotnost ljudi, ki pripadajo različnim kulturnim, družbenim, političnim in tudi cerkvenim obzorjem in ki so danes tukaj z vami. Je pa to tudi slog, ki vam strukturno pripada,« je zatrdil papež in izpostavil raznolikost združenj, kar jim pomaga pri skupni hoji, sodelovanju in povezovanju z drugimi družbenimi stvarnostmi ter vlaganju v skupne projekte. Spodbudil jih je, naj to počnejo vedno bolj in so pri tem »pozorni na tiste, ki so v družbi šibki, tako da nihče ne bo zapostavljen«.
Demokratični slog
Zvestoba demokraciji je bila vedno značilna za ACLI in po papeževih besedah jo danes še kako potrebujemo. »Demokratična je tista družba, v kateri je dejansko prostor za vsakogar, in sicer v realnosti dejstev in ne le v deklaracijah in na papirju.« Kot je dodal, je zato njihovo delo tako zelo pomembno, »zlasti v podporo tistim, ki jim grozi, da bodo odrinjeni na rob družbe«: mladim, ki jim omogočajo poklicno usposabljanje; ženskam, ki so pogosto še vedno izpostavljene diskriminaciji in neenakosti; najbolj ranljivim delavcem in migrantom, ki v ACLI najdejo nekoga, ki jim lahko pomaga doseči spoštovanje njihovih pravic; in končno starejšim in upokojencem, ki jih družba vse prevečkrat zavrže. »Tem ljudem zagotavljate pomembno storitev, ki ne sme ostati le na ravni pomoči, temveč mora spodbujati dostojanstvo vsake osebe in možnost, da vsaka prispeva svoje vire in da svoj prispevek.«
Miroljubni slog
Miroljubni slog pomeni biti delavci za mir, je nadaljeval sveti oče in izpostavil: »Naj bo ACLI glas kulture miru, prostor, v katerem lahko potrdimo, da vojna ni nikoli neizogibna, mir pa je vedno mogoč; in da to velja tako v odnosih med državami kot v življenju družin, skupnosti in na delovnih mestih. Mir gradi tisti, ki zna zavzeti jasno stališče, obenem pa si prizadeva graditi mostove, poslušati in razumeti različne vpletene strani ter spodbujati dialog in spravo. Posredovanje za mir je nekaj, kar daleč presega zgolj politični kompromis, saj zahteva izpostavljanje in tveganje. V svetu, ki je zaznamovan s konflikti in razdelitvami, je vaše pričevanje kot delavcev za mir in priprošnjikov za mir potrebno in dragoceno bolj kot kdaj koli prej.«
Krščanski slog
Ob koncu je papež spregovoril še o krščanskem slogu, ki – kot je pojasnil – predstavlja povzetek in izvor vseh ostalih vidikov. »Na koga se lahko obrnemo, da bi razumeli, kaj pomeni biti delavci za mir, če ne na Gospoda Jezusa? Kje lahko najdemo navdih in moč za sprejemanje vseh, če ne v Jezusovem življenju? Prevzeti krščanski slog torej ne pomeni le zagotoviti, da je na naših srečanjih čas za molitev, ampak pomeni rasti v poznavanju Gospoda in v duhu evangelija, da bi ta prežemal vse, kar počnemo, in bi naše delovanje imelo Kristusov slog. Še posebej pred kulturnimi pogledi, ki grozijo, da bodo izničili lepoto človeškega dostojanstva in raztrgali družbo, vas vabim, da gojite “nove sanje o bratstvu in družbenem prijateljstvu, ki se ne konča pri besedah” (okrožnica Fratelli tutti, 6). To so sanje svetega Frančiška Asiškega in mnogih drugih svetnikov, mnogih kristjanov, mnogih vernikov vseh ver. Bratje in sestre, naj bodo to tudi vaše sanje!«
