Papež Frančišek ob 80-letnici izkrcanja v Normandiji pozval k miru
Vatican News
Sveti oče na začetku sporočila zapiše, da »ohranjamo spomin na ta izjemen in osupljiv kolektivni in vojaški trud, da bi ponovno pridobili svobodo«. Ob tem povabi, naj pomislimo tudi »na ceno, ki je bila plačana za ta prizadevanja: na ogromna pokopališča, na katerih je razvrščenih na tisoče grobov vojakov – večinoma zelo mladih in mnogi izmed njih so prišli od daleč –, ki so junaško dali svoja življenja in tako omogočili konec druge svetovne vojne in ponovno vzpostavitev miru, ki – vsaj za Evropo – traja približno 80 let. Ob izkrcanju se na našo grozo spomnimo tudi podobe popolnoma opustošenih mest v Normandiji: Caen, Le Havre, Saint-Lô, Cherbourg, Flers, Rouen, Lisieux, Falaise, Argentan … in mnoga druga. Prav tako se želimo spomniti neštetih nedolžnih civilnih žrtev in vseh tistih, ki so utrpeli tista strašna bombardiranja«.
»Vendar pa izkrcanje, bolj v splošnem, spominja na katastrofo, ki jo je predstavljal ta strašni svetovni spopad, v katerem je trpelo ogromno moških, žensk in otrok; mnogo družin je bilo uničenih, povzročenega je bilo veliko razdejanja,« zapiše papež Frančišek in nadaljuje: »Bilo bi nesmiselno in hinavsko, da bi se ga spominjali ne da bi ga obsodili in dokončno zavrnili; ne da bi ponovili krik svetega Pavla VI. na sedežu OZN 4. oktobra 1965: Nikoli več vojne! Če je spomin na pretekle napake več desetletij krepil trdno odločenost, da se stori vse, kar je mogoče, da bi preprečili izbruh novega odprtega svetovnega spopada, z žalostjo ugotavljam, da danes ni več tako in da imajo ljudje kratek spomin. Naj nam ta spominska slovesnost pomaga, da ga ponovno najdemo!«
Nadalje papež Frančišek izrazi svojo zaskrbljenost ob tem, da se včasih »ponovno resno razmišlja o hipotezi splošnega konflikta in da se ljudstva počasi privajajo na to nesprejemljivo možnost. Ljudstva želijo mir! Želijo pogoje stabilnosti, varnosti in blaginje, v katerih lahko vsakdo mirno izpolni svojo dolžnost in prihodnost. Uničiti ta plemeniti red stvari zaradi ideoloških, nacionalističnih in ekonomskih ambicij je huda krivda pred ljudmi in pred zgodovino, je greh pred Bogom«.
V drugem delu sporočila se sveti oče pridružuje molitvi škofa Haberta in vseh, ki so se zbrali v katedrali, da bi obeležili spomin na dogodke izpred 80 let, ter povabi: »Molimo za ljudi, ki želijo vojne, za tiste, ki jih začenjajo, nesmiselno podpihujejo, ohranjajo in po nepotrebnem podaljšujejo ali se z njimi cinično okoriščajo. Naj Bog razsvetli njihova srca, naj jim postavi pred oči množico nesreč, ki jih povzročajo!
Molimo za tiste, ki delajo za mir. Želeti mir ni strahopetnost: nasprotno, za to je potrebno veliko poguma; poguma, da bi se znali nečemu odreči. Čeprav je sodba ljudi do njih včasih ostra in krivična, »bodo tisti, ki delajo za mir ... imenovani Božji otroci« (Mt 5,9). Da bi se zoperstavili neusmiljeni in trmasti logiki spopada ter znali odpreti miroljubne poti srečanja in dialoga. Da bi neutrudno vztrajali pri svojih namerah in bi bila njihova prizadevanja kronana z uspehom.
Na koncu molimo za žrtve vojn; preteklih in sedanjih vojn. Naj Bog sprejme k sebi vse, ki so umrli v teh strašnih spopadih, naj pomaga vsem tistim, ki jih doživljajo danes; revni in šibki, ostarele osebe, ženske in otroci so vedno prve žrtve teh tragedij.
Naj se nas Bog usmili! V prošnji za varstvo svetega Mihaela, zavetnika Normandije, in na priprošnjo blažene Device Marije, Kraljice miru, vsakemu iz srca podeljujem svoj blagoslov,« sklene svoje pismo ob 80-letnici izkrcanja v Normandiji papež Frančišek.
