PAPEŽ

Papež: Naj Rim še naprej kaže svoj gostoljuben, velikodušen, plemenit obraz

Sveti oče je v ponedeljek, 10. junija 2024, dopoldan obiskal Kapitolski grič v Rimu, kjer se nahaja mestna hiša. Najprej se je zasebno srečal z rimskim županom Robertom Gualtierijem, zatem pa je v dvorani Julija Cezarja nagovoril svetnike in druge občinske funkcionarje. V govoru je je poudaril, da je Rim mesto univerzalnega duha ter se občini in vladi zahvalil za sodelovanje v pripravi na jubilej, ko bo italijanska prestolnica poleg turistov sprejela tudi večje število romarjev.

Vatican News

Rim poklican k univerzalnosti

Po uvodnih pozdravih in zahvali za povabilo je sveti oče na začetku govora dejal, da ga ob ponovnem obisku mestne hiše prevevajo občutki hvaležnosti in veselja. »Prihajam, da se srečam z vami in prek vas s celotnim mestom, ki ima skoraj od svojega nastanka pred približno 2800 leti jasno in stalno poklicanost univerzalnosti. Za krščanske vernike ta vloga ni bila posledica naključja, ampak je v skladu z načrtom Božje previdnosti.
Antični Rim je zaradi svojega pravnega razvoja in organizacijskih sposobnosti ter izgradnje trdnih in trajnih institucij skozi stoletja postal svetilnik, h kateremu so se obračala mnoga ljudstva, da bi uživala stabilnost in varnost. Ta proces mu je omogočil, da je postal izžarevajoče središče civilizacije in je sprejemal ljudi z vseh koncev sveta ter jih vključeval v svoje civilno in družbeno življenje, celo do te mere, da jih je kar nekaj zasedlo najvišje položaje v državi.
Ta starodavna rimska kultura, ki je imela nedvomno veliko dobrih vrednot, pa se je morala po drugi strani dvigniti, se soočiti z večjim sporočilom bratstva, ljubezni, upanja in osvoboditve.«

Olimp ni bil več dovolj, potrebno je bilo iti na Golgoto

Ob tem je papež dodal, da je hrepenenje te civilizacije, ki je dosegla vrhunec svojega razcveta, dodaten razlog za hitro širjenje krščanskega sporočila v rimski družbi. »Svetlo pričevanje mučencev in dinamika krščanske ljubezni prvih skupnosti vernikov sta spodbudila potrebo po tem, da bi prisluhnili novim besedam, besedam večnega življenja: Olimp ni bil več dovolj, potrebno je bilo iti na Golgoto in k praznemu grobu Vstalega, da bi našli odgovore na hrepenenje po resnici, pravičnosti in ljubezni.

Ta blagovest, oziroma krščanska vera, je sčasoma prežela in preoblikovala življenje ljudi in samih institucij. Ljudem je ponudila bolj radikalno upanje brez primere; institucijam možnost, da se razvijejo na višjo stopnjo ter postopoma opustijo prakse kot je suženjstvo, ki se je tudi številnim učenim umom in občutljivim srcem zdelo naravno in samoumevno dejstvo, ki ga nikakor ni mogoče odpraviti.«

Odprava suženjstva

Suženjstvo je po papeževih besedah pomenljiv primer tega, kako so lahko tudi v prefinjenih civilizacijah kulturni elementi tako zakoreninjeni v miselnosti posameznikov in celotne družbe kot celote, da jih ne dojemamo več kot nasprotne dostojanstvu človeškega bitja. Izpostavil je, da se to dogaja tudi danes: in sicer kadar smo, skoraj nezavedno, selektivni in pristranski pri obrambi človeškega dostojanstva, ko potiskamo na rob ali zavračamo nekatere kategorije ljudi, ki se na koncu znajdejo brez primerne zaščite.

»Rim cesarjev« in »Rim papežev«

Nadalje je sveti oče dejal, da je »Rim cesarjev« nasledil t.i. »Rim papežev«, naslednikov apostola Petra, ki »predsedujejo v ljubezni« celotni Cerkvi in ki so morali v določenih stoletjih v postopnem razkroju antičnega sveta nadomeščati tudi vlogo civilnih oblasti. In včasih njihovo obnašanje ni bilo primerno. »Mnoge stvari so se spremenile, poklicanost Rima k univerzalnosti pa se je utrdila in je bila povzdignjena.« Papež je spomnil, da je bilo geografsko središče Rimskega cesarstva v sredozemskem svetu in, čeprav je bilo zelo obsežno, ni vključevalo celotnega mesta Rim. Po drugi strani pa poslanstvo Cerkve nima meja na tej zemlji, saj mora Kristusa, njegovo delovanje in njegove besede zveličanja oznanjati vsem ljudstvom.

Nova faza po združitvi Italije

»Po združitvi Italije se je začela nova faza, v kateri je bila po nasprotjih in nerazumevanjih z novo unitarno državo v okviru tako imenovanega "rimskega vprašanja" pred 95 leti dosežena sprava med civilno oblastjo in Svetim sedežem.
Letos mineva 40 let od revizije konkordata. V njem je bilo ponovno potrjeno, da sta italijanska država in katoliška Cerkev "vsaka v svojem redu neodvisni in suvereni ter se zavezujeta k popolnemu spoštovanju tega načela v medsebojnih odnosih in k vzajemnemu sodelovanju v korist človeka in države" (1. člen Sporazuma o reviziji konkordata, 3. junij 1985).
Rim je tudi v novejših zgodovinskih obdobjih vedno potrjeval svojo univerzalno poklicanost, o čemer pričajo delo drugega vatikanskega ekumenskega koncila, obhajanje različnih svetih let, podpis Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in statuta, s katerim je bilo ustanovljeno Mednarodno kazensko sodišče, olimpijske igre leta 1960 in mednarodne organizacije, zlasti FAO, ki imajo svoj sedež v Rimu.«

Rim v pripravi na jubilej 2025

V nadaljevanju je sveti oče spomnil, da se Rim pripravlja na jubilej leta 2025. Čeprav gre za dogodek verske narave, pa vključuje tudi samo mesto, ki bo poskrbelo za vse potrebno za sprejem številnih romarjev, ki bodo poleg turistov obiskali Rim. »Zato lahko prihajajoči jubilej pozitivno vpliva tudi na podobo mesta, saj bo izboljšal njegovo urejenost in povečal učinkovitost javnih storitev, ne le v središču, temveč bo tudi zbližal središče in obrobje,« je zatrdil papež in pojasnil, da je to zelo pomembno in zato tudi sam rad obiskuje župnije na obrobjih: »da ljudje čutijo, da jim je škof blizu«. Ob tem se je papež zahvalil občinskim oblastem za njihovo zavzetost pri pripravi Rima na sprejem romarjev ob jubileju ter italijanski vladi za njeno sodelovanje s cerkvenimi oblastmi.

Sveta vrata v zaporu

»Rim je mesto univerzalnega duha. Ta duh želi biti v službi karitativnosti, sprejema in gostoljubnosti. Naj bodo romarji, turisti, migranti, tisti, ki se nahajajo v velikih težavah, najrevnejši, osamljeni, bolni, zaporniki ter izključeni najbolj resnične priče tega duha. Zato sem se odločil odpreti sveta vrata v zaporu. In ti lahko pričujejo, da je oblast v polnosti oblast takrat, kadar je v službi vseh; … in to ne velja samo za vas, politike: velja tudi za duhovnike in škofe. Bližina, bližina Božjemu ljudstvu, da bi mu služili in ga spremljali.«

Naj Rim še naprej kaže svoj gostoljuben obraz

»Naj Rim še naprej kaže svoj obraz: sprejemajoč, gostoljuben, velikodušen, plemenit obraz,« je zaželel papež Frančišek in dodal, da bi lahko ogromen pritok romarjev, turistov in migrantov, z vsem, kar to pomeni v organizacijskem smislu, razumeli kot breme, ki upočasnjuje in ovira normalen tok stvari. »V resnici je vse to Rim, njegova posebnost – edinstvena na svetu –, njegova čast, njegova velika privlačnost in njegova odgovornost do Italije, do Cerkve, do človeške družine.«

Neizmerno bogastvo kulture in zgodovine v Rimu je po besedah svetega očeta »čast in odgovornost prebivalcev in voditeljev ter čaka, da bo ustrezno cenjeno in spoštovano.« Ob tem je papež povabil, »naj se v vseh ponovno rodi zavest o vrednosti Rima, o simbolu, ki ga ta predstavlja na vseh celinah; in naj se potrdi vzajemno dejavno sodelovanje med vsemi, … da bo Rim še bolj vreden vloge, ki mu jo je namenila usoda, ali bolje rečeno Božja previdnost.«

Marija, rešiteljica rimskega ljudstva

Sveti oče je svoj govor sklenil z besedami, da je že kot mlad duhovnik gojil posebno pobožnost do Marije rešiteljice rimskega ljudstva (Salus Populi Romani) in je šel k njej vsakič, ko je prišel v Rim. Zaželel je, naj Ona »bdi nad nad mestom in prebivalci Rima, vliva upanje in vzbuja ljubezen, da bo v skladu s svojimi najplemenitejšimi izročili še naprej tudi v današnjem času ostal svetilnik civilizacije in spodbujevalec miru«.

Po koncu govora je papež Frančišek prisotne osebno pozdravil, sledila je izmenjava darov, zatem pa sta sveti oče in župan z lože Senatske palače pozdravila prebivalce Rima, zbrane na Kapitolskem trgu.