Sveti oče: Duhovnik naj ne hodi sam, tkati močno mrežo bratskih odnosov

Andreja Červek – Vatikan

Udeleženci plenarnega zasedanja Kongregacije za kler so prišli v Rim z vseh koncev sveta, da bi »dali svoj pomemben prispevek k razmisleku o službenem duhovništvu«, na kar je sveti oče spomnil na začetku govora ter zahvalo in bližino namenil vsem duhovnikom in diakonom po svetu. »Velikokrat sem posvaril pred nevarnostmi klerikalizma in duhovne posvetnosti,« je dejal, »vendar se dobro zavedam, da se velika večina duhovnikov z velikodušnostjo in duhom vere razdaja za dobro svetega Božjega ljudstva, nosi težo velikega truda ter se sooča s pastoralnimi in duhovnimi izzivi, ki včasih niso lahki.«

Plenarno zasedanje je bilo osredotočeno na tri področja: trajnostna formacija duhovnikov, vlaganje v poklice in stalni diakonat, ob katerih se je v nadaljevanju govora ustavil tudi sveti oče.

Utrjevati, krepiti in razvijati, kar že je

Trajnostna formacija je tema, o kateri se veliko govori zlasti v zadnjih letih in na katero je spomnil že Ratio fundamentalis iz leta 2016. »Tudi duhovnik je učenec, ki sledi Gospodu, zato mora biti njegova formacija nenehna pot. To velja še toliko bolj, če upoštevamo, da danes živimo v svetu, ki ga zaznamujejo hitre spremembe, v katerem se nenehno pojavljajo nova vprašanja in zapleteni izzivi, na katere je treba odgovoriti. Zato se ne moremo slepiti, da formacija v semenišču zadošča s tem, da enkrat za vselej postavi varne temelje. Poklicani smo, da to, kar že imamo v semenišču, utrdimo, okrepimo in razvijemo kot pot, ki nam bo pomagala dozoreti na človeški ravni, duhovno rasti, najti ustrezne jezike za evangelizacijo in poglobiti to, kar potrebujemo, da bi se primerno odzivali na nova vprašanja našega časa.«

Preveč duhovnikov je samih

Sveti oče je spomnil besede iz starozavezne knjige Pridigar »gorje enemu, če pade, ker ni drugega, da bi ga vzdignil« (Prd 4,10), ter poudaril, da je to še posebej pomembno za duhovnike. Na pot se namreč ne smejo podati sami.

»A žal je toliko duhovnikov preveč samih, brez milosti spremstva, brez občutka pripadnosti, ki je kot rešilni jopič v pogosto razburkanem morju osebnega in pastoralnega življenja. Tkanje močne mreže bratskih odnosov je prednostna naloga trajnostne formacije: škof, duhovniki med seboj, skupnosti v odnosu do svojih pastirjev, redovniki in redovnice, združenja, gibanja: nujno je, da se duhovniki počutijo “doma”,« je poudaril sveti oče ter dodal, da je dikasterij že začel oblikovati svetovno mrežo: »Storite vse, da se bo ta val nadaljeval in obrodil sadove po vsem svetu. Ustvarjalno si prizadevajte, da se bo ta mreža okrepila in duhovnikom nudila podporo. Vi imate pri tem ključno vlogo!«

Razširiti pogled na vse krščanske poklice

Drugi poudarek papeževega govora je bila skrb za poklice. »Eden od velikih izzivov za Božje ljudstvo je dejstvo, da na vedno več območjih sveta močno upada število poklicev v duhovniško službo in posvečeno življenje, v nekaterih državah pa skorajda ugašajo. V krizi pa je tudi poklicanost v zakonsko zvezo z občutkom za predanost in poslanstvo, ki ga zahteva.« Pojasnil je, da je ravno zato v zadnjih poslanicah ob svetovnem dnevu molitve za duhovne poklice želel razširiti pogled na vse krščanske poklice in ga še posebej usmeriti na tisti »temeljni poklic, ki je učenčevstvo kot posledica krsta«.

»Ne moremo se sprijazniti z dejstvom, da je za mnoge mlade izginila z obzorja hipoteza o radikalni podaritvi življenja. Skupaj moramo razmišljati in ostati pozorni na znamenja Svetega Duha,« je dejal in pripomnil, da Dikasterij za kler lahko to nalogo opravlja s pomočjo papeških družb za duhovniške poklice. »Vabim vas, da ponovno oživite to stvarnost na načine, ki ustrezajo našemu času, morda s povezovanjem s krajevnimi Cerkvami in prepoznavanjem dobrih praks, ki se jih lahko širi. To je pomembno delo!«

Vlagati v diakonijo karitativne ljubezni in služenja

Sveti oče je spregovoril še o stalnem diakonatu, ki ga je ponovno uvedel drugi vatikanski koncil in je v teh zadnjih desetletjih bil različno sprejet. Še danes se pogosto postavljajo vprašanja o specifični identiteti stalnega diakonata. Spomnil je na poročilo zasedanja škofovske sinode oktobra lani, ki predlaga ocenitev izvajanja diakonske službe po drugem vatikanskem koncilu ter poziva, naj se med različnimi nalogami diakonov odločneje osredotoči na diakonijo karitativne ljubezni in služenja ubogim. Spremljati razmišljanje o tej temi je po papeževih besedah precej pomembna naloga Dikasterija za kler, zato jih je spodbudil, naj si za to na vso moč prizadevajo.

Papež Frančišek je govor sklenil z zahvalo in zbrane pri avdienci spodbudil, naj si vedno bolj prizadevajo, da bi Božje ljudstvo imelo pastirje po Kristusovem srcu in bi raslo v veselju učenčevstva. »Naj vas spremlja Devica Marija, Mati in vzor vsakega poklica. Tudi jaz vas spremljam s svojo molitvijo. In vas prosim, ne pozabite moliti zame. Hvala.«